Program dentalne medicine na Univerzi v Mariboru je v zaključni fazi akreditacije, medtem ko je program klinične farmacije v nekoliko zgodnejši fazi, vendar pričakujejo, da bosta oba postopka akreditacije v letošnjem letu tudi zaključena. Sicer rezultat na mariborski univerzi težko napovedujejo, nadejajo pa se pozitivnega.
Vse je odvisno torej od akreditiranja študija dentalne medicine, se pa na Univerzi v Mariboru trudijo, da bo rezultat končanega postopka tudi pozitiven. “Na takšen način bo pozneje mogoče doseči tudi finančne pogoje, ki bodo omogočali razpis teh dveh študijskih programov,” razlaga rektor Univerze v Mariboru, Zdravko Kačič.
Knez: “Več pozornosti privabljanju študentov”
Na izredni seji senata Univerze v Mariboru je senator Željko Knez iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo opozoril na problematiko, ki se je začela porajati v zadnjih letih. Opažajo namreč, da se več dijakov vpisuje na visokošolski študij, medtem ko se jih manj vpisuje na univerzitetne študijske programe. Rektor Kačič je prepričan, da gre za paradoksalno situacijo. “Po eni strani pravimo, da se prevelik del mladostnikov izobražuje v terciarnem izobraževanju, nasproti temu pa ugotavljamo, da Slovenija dosega premajhen delež dodane vrednosti na enoto proizvoda,” pravi Kačič.
Težava je verjetno večplastna, ena od teh zagotovo je ta, da primanjkuje tehnično izobraženih kadrov, ki bi bili podpora ali pa temelj uspešne industrije, ki bi v večjem deležu ustvarjala končne produkte, kot polprodukte, še meni rektor.
Nižji vpis osnovnošolcev na gimnazijske programe je posledica demografskih gibanj, vpis na strokovne šle pa je v porastu. “Seveda si prizadevamo, da se čimveč gimnazijcev vpiše na univerzitetne študijske programe, vendar pa moramo priznati, da je bila razlika med kvaliteto izobraževanja v gimnazijah in srednjega strokovnega izobraževanja pred 30 leti bistveno manjša kot je danes, torej bi bilo eno izmed pomembnih vprašanj tudi, kaj smo storili s strokovnim šolstvom, če ga obravnavamo tako, kot smo pred leti obravnavali poklicno šolo,” razmišlja Kačič.
Kot meni rektor mariborske univerze, bo zagotovo potrebno iskati rešitve, vendar celostno, ne samo znotraj univerze, pač pa tudi v celotnem srednjem šolstvu, nenazadnje tudi v osnovnošolskem izobraževanju.
