Na Šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo Ptuj je Zavod PIP pripravil razpravo na temo trajnostnega kmetijstva. Z udeleženci so si izmenjali mnenja o okoljskih, gospodarskih in družbenih vidikih trajnostnega kmetijstva.
V zadnjem obdobju je Evropska unija predstavila številne strategije v zvezi z bojem proti podnebnim spremembam, pri čemer je v ospredju Evropski zeleni dogovor.
Franc Bogovič, poslanec v Evropskem parlamentu, je komentiral, da gredo usmeritve strategije od vil do vilic v smer bistvenega zmanjšanja uporabe ostrejših pesticidov: “Cilj je, da bi se do leta 2030, kar za 50 procentov zmanjšala raba teh pesticidov. Tu je kar nekaj dilem. Prav tako je dilema ali je mogoče doseči cilj 25 procentov kmetijskih površin v okviru ekološkega kmetijstva do leta 2030.”
Vloga digitalizacije vse večja
Veliko pozornosti je bilo namenjene tudi vlogi digitalizacije v kmetijstvu. Franc Bogovič je spregovoril o konceptu pametnih skupnosti ter izpostavil, da so ravno mladi tisti, ki poznajo tehnologijo in jo znajo uporabljati. Anja Mager in Andrej Rebernišek sta dodala, da digitalizacija skrbi za optimizacijo procesov in izrabe časa na kmetiji, prav tako pa omogoča hitrejši prenos znanja.
Dejstvo je, da hrano pogosto jemljemo kot samoumevno in Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, se boji, da v bodoče ne bo več tako: “Glede na razvoj družbe in vseh dogodkov, bo verjetno na tem področju prišlo do bistvenih sprememb. Verjetno bo prihajalo do pomanjkanja, seveda govorimo o kvalitetni hrani, ne o masovni predelavi, zato bodo ti izzivi bistveno pomembnejši.”
V Sloveniji imamo sicer precej kvalitetno hrano, ki pa je nekoliko dražja, zato številni posežejo po cenejši, ki je uvožena. Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine, je na tem mestu dejala: “Res se moramo zavedati naše kakovosti in to se naj odraža v nakupovalnih navadah. Na drugi strani pa moramo našo politiko usmeriti bolj v proizvodnjo hrano.”
Poklic kmeta danes ni tako spoštovan, kot je bil nekoč. In dejstvo je, da na več razpravah govorijo o tem, da je kmet najšibkejši člen v verigi preskrbe s hrano. Rebernišek je na tem mestu dejal: “Upam trditi, da bo v bodoče bolj spoštovan. Vsi se zavedamo o hrani, kvalitete, zato so moja pričakovanja, da se bo status izboljšal.”
Več v prispevku.
Celotno razpravo pa najdete na povezavi spodaj:
Razprava je bila del serije dogodkov, ki so jih v Zavodu PIP poimenovali »Evropski pikniki« in jih izvajajo v okviru projekta Evropa na našem pragu.
