Maribor je med slovenskimi mesti, ki imajo zlasti v zimskem času največ težav z onesnaženim zrakom. Od januarja do novembra lani so v središču mesta izmerili deset preseganj delcev PM 10, leta 2018 jih je bilo 30. Dolgoročno se kakovost zraka v mestu izboljšuje, a so izmerjene vrednosti še vedno nad priporočili Svetovne zdravstvene organizacije.
Štajerska prestolnica je najbolj na udaru v prvih tednih januarja, ko so v zraku višje koncentracije onesnaževal, zlasti delcev PM 10. So pa na mariborski občini izpostavili, da so v zadnjih letih merilne naprave zaznale najnižje koncentracije po letu 2001. K temu so po njihovih pojasnilih pripomogli mnogi ukrepi, predvsem na področju prometa in ogrevanja.
Se je pa v zadnjem desetletju na območju Maribora povečala količina izpustov iz industrijskih virov. Na območjih, kjer je po osamosvojitvi propadlo precej velikih podjetij, so danes poslovne cone s številnimi novimi podjetji, zato so se izpusti skoraj podvojili.
Po podatkih registra nepremičnih virov onesnaževanja zraka v Sloveniji je v Mariboru daleč največji proizvajalec celotnega prahu podjetje Cimos Tam, med večje sodijo še podjetja Žito, Weiler, Mariborska livarna Maribor in Palfinger.
Obremenjenost državnih cest na mariborskem območju prav tako kaže pomemben delež izpustov, saj ti predstavljajo skoraj 13 odstotkov celotne količine v Sloveniji.
Meritve so tudi pokazale, da je lahko zrak v okolici Maribora v zimskih mesecih bolj onesnažen kot v mestnem središču. Razlog je večje število individualnih hiš, kjer je plinovod manj razvejan in tudi manj uporabljen, prav tako lastniki nimajo možnosti priključitve na toplovodno omrežje.
“To pomeni več kurjenja na les in več starejših kurilnih naprav z višjimi emisijami. Če primerjamo merilni postaji Miklavž in Maribor Center, so na letni ravni rezultati meritev nekoliko slabši v Miklavžu, predvsem v zimskem času,” pojasnjujejo na občini.
Kot še dodajajo, lahko občani morebitne kršitve, kot je smrad in neprimeren dim iz dimnika, skupaj z dokazi vedno anonimno prijavijo na okoljski inšpektorat, vendar prijava šteje le kot pobuda, ki pa vedno ne pomeni tudi začetka inšpekcijskega postopka.
Predlani podpisani vladni odlok o načrtu za kakovost zraka za Maribor, v katerega je vključena tudi občina Miklavž na Dravskem polju, za izboljšanje stanja zajema več kot 50 ukrepov. Večina jih je sicer povezana z večjimi naložbami in so vezani na daljša časovna obdobja.
V Mariboru so leta 2015 sprejeli celostno prometno strategijo in trajnostno urbano strategijo, ki vključujejo tudi ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka. Mestna občina tako že izvaja številne aktivnosti na področju trajnostne in e-mobilnosti ter tako skrbi za zmanjšanje ogljičnega odtisa.
Načrtujejo pa še elektrifikacijo javnega potniškega prometa ter širitev omrežja kolesarskih stez in območij za pešce. V mestnem potniškem prometu trenutno uporabljajo en hibridni avtobus in električno vozilo Maister, ki potnike po mestnem središču prevaža brezplačno.
V prihodnje nameravajo delež teh vozil še povečati. Tako že teče javno naročilo za nakup petih avtobusov na stoodstotni električni pogon. V celoti jih bodo namenili za elektrifikacijo avtobusne linije številka 6, ki pelje do Pohorske vzpenjače.
V kratkem pričakujejo postavitev električnih polnilnic na 14 različnih lokacijah, že zdaj pa imajo uporabniki e-vozil na označenih mestih ob polnilnicah na voljo brezplačno parkiranje, prav tako lahko z dovolilnico na belih conah vozilo parkirajo po vsem mestu.
V Mariboru so že leta 2006 ustanovili Energetsko agencijo za Podravje, ki deluje na področjih učinkovite rabe energije, obnovljivih virov energije in trajnostne mobilnosti. Agencija redno izvaja promocijske in informativno-izobraževalne aktivnosti, pa tudi svetovanje za podjetja, ki jim pomaga pri uvajanju gospodarjenja z energijo.
V javno-zasebnem partnerstvu s podjetjem Petrol so s pomočjo kohezijskih sredstev v Mariboru energetsko sanirali 24 javnih objektov v občinski lasti, med drugim vrtce, šole, upravno stavbo občine, ledno dvorano in dvorano Tabor. V mestu v sodelovanju z Energetiko Maribor širijo tudi omrežje daljinskega ogrevanja in plinovodno omrežje.
Vir: Lokalec.si
V mestu je premalo parkirišč in polnilnic za električne avtomobile.
Ponavadi so ta mesta zasedena, ker so na njih vozila, ki niso na električni pogon.
Če postaviš avto zraven na neoznačeno mesto s komentarjem, da nisi mogel parkirati na mesto namenjeno električnemu vozilu, ker je le to zasedeno z avtom, ki ni na električni pogon, pa ti redarji z veseljem napišejo kazen.
To ravno ni vzpodbudno, kot tudi to, da je premalo polnilnic in še te ponavadi ne obratujejo oz. so v okvari, kot je bil primer pri Vinagu, kjer je bila okvara 3 mesece!
Za nakup električnega vozila smo se odločili ravno iz tega razloga, da ob tem, da ne onesnažujemo mesta z izpušnimi plini in prispevamo k boljšemu zraku, lahko zato tudi brezplačno parkiramo in polnimo, kar ponavadi ni mogoče. Sam sem dobil 3 kazni in na dopise, da je bil razlog, da je bilo vozilo parkirano ob parkirnem mestu namenjenem za električna vozila, ki so bila zasedena z bencinskimi ali dizelskimi vozili vseeno moral plačati kazen.