Predstavniki starejših ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi izpostavljajo pomen kakovostnega življenja starejših, v katerem ni prostora za nasilje. Kakršna koli oblika nasilja nad starejšimi ni sprejemljiva in se ji je treba upreti, so pozvali. Varuh človekovih pravic Peter Svetina pa meni, da je nasilje treba sankcionirati.
Kot družba moramo biti občutljivi za pojave nasilja, diskriminacije in stereotipiziranja starejših ljudi, jih obsoditi in sankcionirati, je pozval Svetina in poudaril pomen ničelne tolerance do napadov na človekovo telesno celovitost, svobodo gibanja, odločanje in dostojanstvo.
Varuh meni, da preprečevanje nasilja nad starejšimi v času intenzivnih demografskih sprememb ni le vprašanje etike in človekovih pravic, ampak je pomemben družbeno-ekonomski dejavnik dolgotrajne oskrbe. Po njegovem mnenju bomo lahko na področju odkrivanja in preprečevanja nasilja nad starejšimi uspešni le s kakovostnimi izobraževalnimi programi in usposabljanji za odkrivanje, pomoč in usmerjanje žrtev nasilja, pomembno pa je tudi delo s povzročitelji nasilja.
Za spodbujanje pozitivnega odnosa do staranja po njegovi oceni potrebujemo široko medresorsko oz. medinstitucionalno sodelovanje in povezovanje s strokovno javnostjo in nevladniki. Pri tem je znova izpostavil pomen čim hitrejše in učinkovite ureditve dolgotrajne oskrbe in iskanja možnosti za deistitucionalno namestitev starejših.
V Zvezi društev upokojencev Slovenije so medtem prepričani, da bi država morala usposobiti policijo, inšpekcijske in druge nadzorne službe za prepoznavo nasilja, posebej nasilja v družinskem krogu. To velja tudi za kontrolne in varnostne službe na lokalni ravni, so poudarili za STA.
Tako na zakonski ravni kot v praksi bi morala po njihovem pozivu ob prijavi suma nasilja v družini omogočiti takojšnje posredovanje. Poleg tega bi morala okrepiti odkrivanje in kaznovanje ekonomskih prevar in zlorab, menijo.
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije pa izpostavlja, da je okvara sluha med najpogostejšimi spremljajočimi značilnostmi staranja. Okolica in svojci obravnavajo starejše, ki so izgubili sluh, neustrezno, pogosto pa so slednji tudi tarča nasilja, so spomnili. Zaradi izgube sluha imajo hude duševne stiske, ki jim sledijo motnje duševnega zdravja, denimo depresija in različne oblike odvisnosti ter na koncu lahko celo samomor.
“Izguba sluha ločuje človeka od pristnih odnosov z drugimi, brez teh pa življenje izgubi kakovost,” je spomnil predsednik zveze društev gluhih in naglušnih Mladen Veršič. O izpostavljenih vprašanih bodo spregovorili tudi na današnjem posvetu v Ljubljani o kakovostnem staranju ljudi z okvaro sluha.
V Sloveniji živi približno 1000 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, in približno 77.000 ljudi s slušnim aparatom.
Generalna skupščina Združenih narodov je mednarodni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi, 15. junij, razglasila leta 2011 z namenom, da bi se v svetu slišal glas proti nasilju nad starejšimi. Po zadnjih statističnih podatkih naj bi bila v svetu žrtev katere od oblik zlorabe približno ena od šestih starejših oseb. To je več od prejšnjih ocen, zaradi staranja prebivalstva pa naj bi se razmere v prihodnje še slabšale, menijo.
Vir: Lokalec.si
