Očitno v Univerzitetnem mestu Maribor, kljub pandemiji, nepremičninska tržnica cveti še bolj kot ponavadi. Na Univerzi v Mariboru so enotno sklenili, da pred leti Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru podarjeno hišo, s strani prof. dr. Zore Janžekovič, enostavno prodajo.
Zora Janžekovič, profesorica kirurgije in ustanoviteljica oddelka plastične kirurgije v mariborski bolnišnici, se je rodila 30. septembra 1918 v Slovenski Bistrici, kjer je končala osnovno šolo, nato je leta 1938 maturirala na gimnaziji v Mariboru. Medicino je študirala na medicinski fakulteti v Zagrebu. Takoj po diplomi se je v septembru 1947 leta zaposlila v Splošni bolnišnici, danes Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, kjer je ostala vse do upokojitve leta 1984. Leta 1955 je prevzela vodenje novoustanovljenega Odseka za plastično kirurgijo z izjemno omejenim kadrom in finančnimi sredstvi ter se takoj usmerila v kirurško zdravljenje opeklin.
Univerzi v Mariboru zapustila hišo v oporoki
Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru je, skladno s sklepom o dedovanju, na osnovi oporoke red. prof. dr. Zore Janžekovič, postala lastnica stanovanjske hiše na naslovu Vinarska ulica 10b, Maribor.
Dekle, ki je uspelo prodati 200 kilogramov jabolk in tako zbrati potreben denar za vpis na Medicinsko fakulteto v Zagrebu, in to v času, ko je izobrazba med dekleti bila bolj izjema kot pravilo, je postala svetovno priznana kirurginja, katere se je držal sloves stroge, nepopustljive in poštene sodelavke in je za svoje raziskovalno in inovativno delo dobila več odlikovanj, med drugim leta 1974 odličje Everett Idris Evansa, spominsko odličje Ameriškega opeklinskega združenja (ABA), leta 2004 Zlati red za zasluge Republike Slovenije, leta 2011 pa še priznanje ABA za življenjsko delo; po njej pa je poimenovana nagrada Evropskega kluba za otroške opekline “Zlata britev”, katere prva dobitnica je.
Univerza v Mariboru ji je celo podelila naslov častna doktorica
Leta 1984 je bila v nenadnih in nenavadnih okoliščinah predčasno upokojena. Pri svojih devetdesetih letih je dejala: “Moje življenje je bilo vredno, da sem ga živela.” Umrla je leta 2015 v Radencih v 97. letu starosti, njen pepel pa so raztresli po Pohorju. Nagrade, ki jih je prejela dr. Zora Janžekovič, notranja oprema in delce iz njenega življenja so na razstavi v gradu v Slovenski Bistrici, od koder prihaja tudi Silva, ki ji je ravno rekonstrukcija dojke iz lastnega tkiva omogočila, da je ponovno začutila sebe kot žensko v celoti.
Leta 1999 je prejela naziv častne občanke Mestne občine Maribor in občine Slovenska Bistrica. Univerza v Mariboru pa ji je leta 1996 podelila naslov častna doktorica.
Na Univerzo v Mariboru smo naslovili vprašanja vezana na prodajo hiše. Poslali so nam odgovore imenu v. d. dekana MF UM Iztoka Takača, kjer je zapisano, da je bila hiša prvotno namenjena bivanju gostujočih profesorjev in študentov, za kar je bila predvidena popolna preureditev, prenova in sprememba namembnosti stanovanjske hiše v dom za gostujoče profesorje in študente s 6 ločenimi sobami s kopalnico, skupnimi prostori (kuhinja, družabni prostor, preureditev dela dvorišča v parkirišče…), skladno s področno zakonodajo.
Investicija prevelik zaloga za fakulteto?
“Po pridobljenih ocenah predvidene investicije, se je izkazalo, da je tovrsten poseg mnogo prevelik finančni zalogaj za fakulteto. Tudi odzivi okoliških stanovalcev ob predstavljenem projektu niso bili pozitivni, kar je delno razumljivo, saj je hiša umeščena v izredno mirni soseski stanovanjskih hiš. Skladno z navedenimi dejstvi, so organi Univerze v Mariboru odločili, da se hiša odproda, denar od prodaje pa se nameni za predvideno razširitev prostorskih kapacitet fakultete za namen pedagoškega dela, ob povečanem vpisu študentov na program Splošna medicina ter za uvedbo novih študijskih programov, del sredstev pa se vsakoletno nameni tudi delovanju obštudijskih aktivnosti in izvedbi projektov študentov medicine,” še pojasni Takača.
S prodajo njene hiše bodo prišli do sredstev, ki so v trenutno v pomanjkanju
Na medicinski fakulteti, so očitno mnenja, “da bo na ta način bo prispevek profesorice, glede na pomanjkanje finančnih sredstev na področju izobraževanja, v mnogo večji meri pripomogel k delovanju in širitvi dela in ugleda fakultete ter dosegel svoj namen – izobrazba odličnih zdravnikov.”
