Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor namerava letošnje leto zaključiti z uravnoteženim poslovnim izidom. Svet zavoda je sprejel program dela in finančni načrt za letos, potrdil pa je tudi investicijsko dokumentacijo za širitev oddelka za onkologijo, ki bo ena večjih investicij tega zavoda v prihajajočem obdobju.
Lansko leto je UKC Maribor zaključil z 1,2 milijona evrov presežka odhodkov nad prihodki, kar je po besedah vodje ekonomsko-analitske službe Mirka Majheniča manjša izguba od pričakovane v prvi polovici leta 2021.
Kot je dejal, so optimizirali poslovanje in poskušali izvesti čim več programa, ta prizadevanja pa bodo nadaljevali tudi v letošnjem letu. “Še naprej bomo iskali rezerve,” je dodal direktor Anton Crnjac.
Med točkami, ki bi lahko odločilneje vplivale na končni poslovni rezultat, je gibanje cen energentov.
Vse pa je seveda odvisno od nadaljnjega razvoja epidemije covida-19, saj bo klinični center najverjetneje med tistimi zdravstvenimi ustanovami v Sloveniji, ki bodo še naprej sprejemale bolnike s covidom-19. Po besedah strokovnega direktorja Matjaža Vogrina bo treba zato resno razmisliti o zagotovitvi ločenih zmogljivosti, tako prostorskih kot kadrovskih, za te bolnike, saj se s prerazporeditvami preveč otežuje oskrbo ostalih bolnikov.
V obdobju od marca 2020 do začetka tega tedna so v UKC Maribor sprejeli 5094 bolnikov s covidom-19, od tega jih je bilo 1793 na intenzivni terapiji. To je glede na velikost proporcionalno več kot UKC Ljubljana, a je za to prejel mnogo manj državnih sredstev, je izpostavil Vogrin.
Dodal je, da je nujno treba začeti skrajševati čakalne vrste, ki so se v zadnjih dveh letih podaljšale. Število čakajočih s stopnjo nujnosti zelo hitro je bilo 1. januarja letos višje za 2797 ljudi ali 51 odstotkov v primerjavi z januarjem 2020.
Med pomembnejšimi investicijami, ki jih načrtujejo letos, so zaključek selitve oddelka za pljučne bolezni, dokončanje izgradnje gasilskega dvigala na kirurški stolpnici ter izdelava projektne dokumentacije za novo stavbo oddelka za infekcijske bolezni.
Nekateri člani sveta zavoda so v načrtu pogrešali ureditev prostorov inštituta za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, ki je trenutno razkropljen po vsej bolnišnici. Crnjac je pojasnil, da je to ena prvih dejavnosti, ki jo bodo po krčenju covidnih enot vrnili v njene prejšnje prostore. Po izgradnji načrtovane poliklinike pa naj bi bila pomemben del te nove pridobitve kliničnega centra.
Člani sveta zavoda so potrdili investicijsko dokumentacijo za vzpostavitev samostojne kardiokirurške intenzivne enote v tretjem nadstropju kirurške stolpnice, s čimer bodo po Vogrinovih besedah lahko povečali število intenzivnih postelj in posledično operacij.
Strinjali so se z nabavo robotskega sistema za minimalno invazivne robotsko asistirane kirurške posege, ki je z ureditvijo prostorov ocenjen na 3,3 milijona evrov. Predstojnik oddelka za urologijo Niko Kavčič je pojasnil, da imajo takšen sistem že v celjski bolnišnici in UKC Ljubljana, zato njihovi bolniki odhajajo na posege tja ali v tujino. Z njim bi lahko opravili 90 odstotkov večjih uroloških operacij, uporaben pa je tudi za druge oddelke. “Naprava bo torej maksimalno izkoriščena,” je zagotovil.
Zeleno luč je dobila tudi širitev oddelka za onkologijo, ki ga nameravajo nadgraditi s tremi nadstropji in prizidkom. Po izgradnji, ocenjeni na več deset milijonov evrov, bo onkološka dejavnost zaključena celota.
Svet zavoda je potrdil razpis za strokovnega direktorja, saj Vogrinu 20. aprila poteče mandat. Ta se glede ponovne kandidature še ne želi izjasniti.
vir: lokalec.si
