Po Združenju zasebnih vrtcev podal mnenje zoper predlog sprememb v Zakonu o vrtcih tudi Waldorfski vrtec Studenček. Ministrstvo je namreč pred kratkim objavilo predlog Zakona o Spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih (ZVrt-G), ki ga naj bi zdaj poslanci obravnavali po nujnem ali skrajšanem postopku v državnem zboru, češ, da vsebuje manj zahtevne spremembe in dopolnitve ter manj zahtevne uskladitve, z drugimi zakoni.
Združenje zasebnih vrtcev je nastalo prav kot odziv na omenjeni predlog, vanj pa je vključena večina zasebnih vrtcev. Ti so tudi posamezno proti preuranjeni obravnavi in sprejetju predloga. Oglasil se je tudi kolektiv Waldorfskega vrtca Studenček Maribor in razložil svoje mnenje o posameznih spremembah.
Več avtonomije občinam in vrtcem
Ne strinjajo se, da se ponovno spreminja normative o številu otrok ter prostorskih in kadrovskih normativih v vrtcih. Podajajo svoj predlog in da naj »odgovornost za optimalno število otrok v oddelku pa prevzamejo vrtci, ki v nekem tolerančnem okvirju +2 otroka prilagajajo oblikovanje oddelkov v posamezni občini po posameznem letu, glede na dejanske potrebe po vpisnih mestih.« Menijo, da bi»prilagajanje normativov moralo slediti dejanski situaciji v posamezni občini, saj so razlike po Sloveniji vedno večje in se situacija spreminja iz leta v leto. Le tako bi zakon omogočal več avtonomije občinam in ponudil vrtcem avtonomne možnosti za prilagajanje dejanski situaciji potreb po vpisnih mestih. S tem bi vsi vrtci lažje racionalizirali stroške poslovanja v smislu, da se ne ustvarja preveč avtomatično predpisanih vpisnih mest, ki ne sledijo dejanskim potrebam v vsaki občini. Vendar bi vrtec s pridobitvijo takšne avtonomije odločanja o oblikovanju optimalnih skupin nosil polno odgovornost za svoje odločitve in se ne bi mogel izgovarjati na ministra.« Tudi »ekonomska cena občinskih vrtcev bi se morala izračunavati ob upoštevanju optimalnega števila otrok v oddelku in ne maksimalnega števila v oddelku.«
Proti novemu načinu financiranja zasebnih vrtcev
Ostro so proti novemu predlogu o financiranju zasebnih vrtcev: »S spremembo sofinanciranja otroka v zasebnem vrtcu, na način sprotnega odločanja občine od enega šolskega leta v drugo, vnaša toliko negotovosti v način poslovanja zasebnih vrtcev, da jih posredno prisili na poslovanje s polno ekonomsko ceno. Zato, ker vrtec drugače ne more izpolnjevati pogojev delovno-pravne zakonodaje, kolektivne pogodbe, pogodb s starši o plačevanju ipd. S tem pa prisili večino družin v izpis zaradi previsoke cene. Torej zasebni vrtec postane nedostopen, izključno zaradi finančnih razlogov večini družin.«
Razlike v obsegu plačevanja občin
Glede na njihove izračune »občine v tem šolskem letu za otroke, vpisane v waldorfski vrtec Studenček, plačajo mesečno 4000 evrov manj, kot bi plačale za te otroke v občinskem vrtcu.« Starši pa plačajo za otroka v istem vrtcu »povprečno 50 % več, kot bi plačali v občinskem vrtcu.« Trdijo tudi, da »Občine v celoti financirajo občinske vrtce. Zasebne pa v višini 85% minimalnih funkcionalnih stroškov programa po otroku. Ne moremo govoriti o financiranju zasebnega vrtca, to je napačna formulacija, saj gre za sofinanciranje po otroku, ki obiskuje zakonit vrtec, ki je vključen v javno mrežo.«
Določiti pravo ceno in se šele nato pogovarjati o racionalizaciji
Ob tem pa razlagajo, da »ekonomska cena programa zajema: stroške dela v skladu z normativi ter kolektivno pogodbo, za razvojne projekte, administracijo nad minimalnimi predpisanimi normativi ipd. Podrobnosti določa minister in Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo.« In se ob tem sprašujejo, kakšni so dejanski celotni stroški za vrtec/vrtce v določeni občini v zadnjem 5-letnem obdobju. »Potrebno je te podatke primerjati z ekonomsko ceno zasebnega vrtca, ki ima v svoji ekonomski ceni dejansko zajete celotne stroške. Šele potem se lahko občine začnejo pogovarjati o racionalizaciji.«
Spremeniti načela racionalizacije
V predlogu zakona bi po njihovem morali upoštevati drugačna načela racionalizacije. Medtem, ko je zasebnim vrtcem, kamor spada tudi waldorfski, umevno, da bodo zapolnili prosta mesta, saj le tako dobijo sredstva, imajo občinski vrtci zdaj prosta mesta plačana. Torej je mesto za otroka v javnih vrtcih plačano, ne glede na to, ali je zasedeno ali prosto. Tako se kolektiv med drugim sprašuje, ali predlagatelji ne znajo poiskati preprostih rešitev, ali gre za pretirane investicije v prostorske kapacitete v posameznih občinah, ali gre za slabo planiranje kratkoročnih in dolgoročnih potreb po novih vpisnih mestih v določeni občini, ali gre tudi za neupoštevanje obstoja zasebnih vrtcev v sklopu javne mreže in skupnega načrtovanja kapacitet v določeni občini.
