Med tem ko je marsikateri vinar in sadjar v preteklih dneh obupoval nad (pre)nizkimi temperaturami za ta letni čas, je najstarejša trta na svetu pomladno pozebo dobro prestala. Med tem pa so posadili še eno njeno potomko. Tokrat ob rezidenci freisinških škofov, za Slovence zgodovinskega pomena.
Stara trta, ki že več kot 450 let raste na Lentu, je tudi letošnjo spomladansko (nočno) zmrzal uspešno prestala. Kljub temu, da so namerili -5 stopinj Celzija, jo je verjetno “rešil” zid, bo katerem se razteza. Kot je že večkrat poudaril njen skrbnik in mestni viničar Stane Kocutar, jo zid in nadstrešek hiše očitno varujeta pred nenadnimi vremenskimi spremembami (podobno je bilo tudi lani).
Potomke potujejo po Svetu
Danes so posadili še eno potomko trte z Lenta. Rastla bo ob rezidenci freisinških škofov, kjer so stoletja hranili Brižinske rokopise – prvi zapis v slovenskem jeziku, preden so bili leta 1807 odkriti v Münchenski državni knjižnici. “V imenu našega župana dr. Andreja Fištravca izražam posebno veselje, da bo potomka trte rastla tukaj, na tej imenitni legi v čudovitem Freisingu, ki je mesto izjemnega pomena za slovensko zgodovino”, je ob tej priložnosti povedal Kocutar. Prepričan je, da bo zasaditev utrdila tradicionalno dobro povezavo med Bavarsko in Slovenijo. Ker je Freising Slovencem “dal” prvi zapis našega jezika, je Kocutar zasaditev pospremil še z dodatnim darilom – tremi knjigami “o naši trti“.
