Slovenija se je na prvem letošnjem nastopu na trgu državnega dolga z izdajo štiri- in 40-letne obveznice zadolžila za 1,75 milijarde evrov. Izdaja štiriletne obveznice je dosegla 1,25 milijarde evrov, s 40-letno obveznico pa bo država zbrala pol milijarde evrov.
Donos štiriletne obveznice je negativen in pri -0,241 odstotka. “To pomeni, da bo proračun prejel 12,3 milijona evrov,” so zapisali na ministrstvu za finance in dodali, da “dokazuje tudi, da je politika vlade učinkovita in uspešna”.
Donos 40-letne obveznice je 1,183 odstotka. “To dokazuje odličen položaj države na kapitalskih trgih,” so dodali v sporočilu, objavljenem na gov.si.
Kot so naknadno še povzeli na ministrstvu za finance, je bil štiriletni obveznici določen kupon v višini 0,000 odstotka. Ob tem je bil razmik nad srednjim tečajem obrestne zamenjave -21 bazičnih točk, donosnost do dospelosti pa v višini -0,241 odstotka, ki predstavlja ekvivalent razmika 24,3 bazične točke nad nemško referenčno obveznico DBR 0,5 odstotka.
“V slovenski zgodovini predstavlja nova štiriletna obveznica najožji razmik nad srednjim tečajem obrestne zamenjave, najožji razmik do nemške referenčne obveznice in najnižjo donosnost do dospelosti. Izbor obveznice z zapadlostjo leta 2026 ustrezno dopolnjuje profil zapadlosti portfelja dolga,” so navedli.
Za 40-letno obveznico je bil določen kupon v višini 1,175 odstotka, razmik nad srednjim tečajem obrestne zamenjave je znašal +75 bazičnih točk in je ekvivalent razmika +92,8 bazične točke nad nemško referenčno obveznico DBR 0 odstotka.
“Ročnost štirideset let je bila strateško izbrana, upoštevaje profil zapadlosti dolga. Ob enem je izdaja dolgoročnejše obveznice izkoristila ugodne stroške financiranja, ki še vedno ostajajo na zgodovinsko nizki ravni,” so pojasnili.
Končna razmika so določili, ko sta knjigi naročil obsegali preko pet milijard evrov, izključujoč povpraševanje organizatoric izdaje, za štiriletno obveznico in preko 1,6 milijarde evrov, izključujoč povpraševanje organizatoric izdaje, za 40-letno obveznico. Transakcijo so vodile Barclays, BNP Paribas, Commerzbank, Deutsche Bank, Goldman Sachs Bank Europe in J.P. Morgan.
Vlagatelji v štiriletno obveznico prihajajo večinoma iz Združenega kraljestva in Irske ter Francije in držav Beneluksa. Med njimi prevladujejo upravljalci skladov oz. pokojninski skladi oz. zavarovalnice. Pri 40-letni obveznici pa jih največ prihaja iz Nemčije, Avstrije in Švice, močno prevladujejo upravljalci skladov oz. pokojninski skladi oz. zavarovalnice.
Na ministrstvu so ob tem podčrtali še novico, da je britanski tednik The Economist, kot so zapisali, Slovenijo uvrstil med zmagovalke pandemije covida-19. Ocenili so tudi, da “učinkovitost vladne politike potrjuje tudi stabilnost bonitetnih ocen Slovenije v obdobju pandemije”.
Po programu financiranja državnega proračuna za leto 2022, ki ga je 9. decembra sprejela vlada, je sicer za izvrševanje državnega proračuna v letu 2022 potrebna zadolžitev v višini 5,05 milijarde evrov.
Višina financiranja je predvidena glede na sprejete spremembe državnega proračuna za letos, ki izkazuje primanjkljaj bilance A v višini 2,41 milijarde evrov in primanjkljaj bilance B v višini slabih 325 milijonov evrov, ter ob upoštevanju potrebnega financiranja zapadlih glavnic v letu 2022 v višini 2,26 milijarde evrov, je navedla vlada.
Poleg financiranja izvrševanja državnega proračuna za 2022 je skladno z zakonom o javnih financah dovoljeno tudi predčasno financiranje dela proračunskih potreb prihodnjega dveletnega obdobja. Dejanski obseg izvršitve predfinanciranja je po navedbah vlade odvisen tudi od razmer na finančnih trgih v letošnjem letu in ocene teh razmer v letu 2023.
Slovenija zdaj že nekaj let zapored trg državnega dolga preskusi takoj na začetku leta. Tokrat se ji je pri tem pridružilo kar nekaj drugih evrskih držav.
Kot je navedel Reuters, je danes tako Italija izdala 30-letno obveznico v obsegu sedem milijard evrov. Nemčija je 3,1 milijarde evrov zbrala z 10-letno obveznico, Španija pa skoraj 5,7 milijarde evrov z obveznicami različnih ročnosti.
vir: lokalec.si
