Sinagoga Maribor je zaradi nujnih sanacijskih del od sredine oktobra do nadaljnjega zaprta za obiskovalce. Po besedah direktorja Borisa Hajdinjaka bodo dela, ki so nujna zaradi težav z vlago, trajala predvidoma do marca prihodnje leto.
“Sanacijska dela so bila načrtovana že več kot deset let, saj se je po desetih uporabe stavbe po obnovi leta 2001 pokazal na zunanji steni velik madež zaradi vlage,” je direktor danes pojasnil za STA.
Za ureditev te težave in odpravo vzrokov, ki so povzročali madeže vlage tudi na notranjih stenah nekdanje sinagoge, so se prijavljali na različne razpise, dejanska dela pa so se lahko začela šele po letošnji uspešni prijavi na državni razpis za ohranitev kulturnih spomenikov državnega pomena.
Mariborska sinagoga je namreč eden najpomembnejših spomenikov judovske kulturne dediščine na slovenskih tleh in obenem ena najstarejših ohranjenih sinagog v srednjeevropskem prostoru. Dobrih 700 let stara stavba na Židovskem trgu je danes kulturna ustanova, kjer prirejajo razstave, koncerte, literarne večere in predavanja.
Trenutno zaradi sanacijskih del tega ne morejo početi
“Srčno upamo, da bomo januarja že lahko imeli kakšne dogodke, kljub temu da dela še ne bodo končana. Še posebej to velja za 27. januar, ki je dan spomina na žrtve holokavsta in zato za nas zelo pomemben dan, in potem 8. februar, ko se Sinagoga Maribor kot ena izmed kulturnih ustanov vsako leto trudi po svojih močeh prispevati k slovenskemu kulturnemu prazniku. Upamo, da bo dvorana vsaj takrat uporabna,” je pojasnil Hajdinjak, direktor javnega zavoda Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.
Dela, ki obsegajo sanacijo vlage v notranjih prostorih, ureditev odvodnjavanja vode ter izvedbo prezračevanja, so po navedbah mariborske občine ocenjena na nekaj več kot 270.000 evrov. “Z omenjenim posegom želimo preprečiti nadaljnje zamakanje objekta ter posledično odpraviti težave z vlago,” so povedali.
Mariborska sinagoga je v zgodovini prvič omenjena leta 1354, čeprav je najverjetneje stala že v začetku 14. stoletja. Sredi 15. stoletja so morali Judje na ukaz vladarja Maksimiljana I. Habsburškega zapustiti Štajersko in tako tudi Maribor, ki je bil do takrat najpomembnejše središče judovstva na območju današnje Slovenije. Leta 1501 so sinagogo predelali v katoliško cerkev, po letu 1785 pa so jo uporabljali kot skladišče.
Petsto let po tem, ko je poslopje na Židovskem trgu izgubilo svoj prvotni namen, je mariborska občina obnovila sinagogo, vendar se ne uporablja kot verski objekt. Od leta 2011 v njej deluje Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, katerega glavni namen je preučevanje, ohranjanje in negovanje te dediščine v Sloveniji. Leta 2015 je bila sinagoga razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.
vir: lokalec.si
foto: sinagogamaribor.si
