Danes Romi po vsem svetu, praznujejo svoj dan. Ob tem so pripravili okroglo mizo na temo zaposlovanja mladih Rominj in Romov nekoč in danes. Osredotočili so se na probleme pri zaposlovanju, pomembnost izobrazbe in spolne enakopravnosti ter tudi pojava COVID 19 in tega, kako pandemija vpliva na zaposlovanje danes.
“Težava, s katero se srečujejo, so odrinjenost na rob družbe”
Vodja projekta Fair employment, ki ga izvajajo na Epeka, Miha Kager, je dejal, da mnogim Romom ni uspeli zaključiti svojega izobraževanja: “Poznamo prakso, da nekateri predčasno prenahajo z izobraževanjem in zaprosijo za socialno pomoč. Težava, s katero se srečujejo, so odrinjenost na rob družbe. Pomemben faktor je tudi nizka samopodoba mnogih. V zadnjih letih je epidemija otežila mladinsko delo, a smo se prilagodili in izobraževanje izvedli na daljavo. Želimo si povečati njihovo zaposljivost, njihovo razumevanje.”
“Pri mladih Romih opažamo večjo željo po izobraževanju in zaposlitvi. Delodajalci cenijo mlade, ki so se pripravljeni izobraževati,” je še dejal in dodal: “Mislim, da je tak projekt izredno koristen za mlade.”
“Nekoč so bili zaposleni, predvsem v industrijah”
Štefan Simončič iz Epeka je dejal: “Projekt je nastal iz lokalnih potreb. Na Studencih v Mariboru je vedno prebivala romska skupnost, skupaj smo hodili v šolo, se igrali. Videl sem, da so nekoč bili zaposleni, predvsem v industrijah. Situacija ni bila usmerjena v takšne razlike kot danes. Osnovna človekova potreba in pravica, to je zaposlitev, je bila izpolnjena. Po bankrotu podjetij so Romi pričeli delati na tržnicah kot prodajalci tekstila.”
“Trg dela je danes veliko bolj zahteven, sedaj v času kovida, je potreba po znanju tehnologije še večja. Vedno bolj se naše navade in znanje spreminjajo, tisti, ki smo v zaposlitveni situaciji, vedno bolj napredujemo. Tisti, ki so na zavodu, pa nazadujejo. Konkurenčnost danes je zelo velika,” še je dodal in poudaril, da delovnih mest, kjer so bili nekoč zaželeni, danes skorajda več ni.
“Za ženske je težava, ker še vedno obstajajo dogovorjene poroke”
Amanda Fetahi, prostovoljka pri projektu, je zbrala nekaj primerov prednikov in prijateljev, ki nakazujejo na dejstva, ki jih je prej omenil tudi Simončič. “Od dosti starejših sem slišala, da si lahko službe celo menjeval,” je povedala.
“Danes je največji problem izobrazba. Nove generacije imajo vsaj osnovno šolo, kar se tiče srednje šole je drugače. Za ženske je težava, ker še vedno obstajajo dogovorjene poroke. Zagotovo se zgodi, da bi katera želela končati šolo, pa se po poroki ne more več šolati, posvetiti se more družini. Pri fantih je drugače, imajo večje možnosti,” je na nekatere probleme opozorila Amanda.
Vse več situacij, ko Rominje na zavodu zastopajo moški
Suzana Kotnik iz Zavoda RS za zaposlovanje – OE Maribor je povedala, da pred leti ni bil takšen poudarek izobrazbi, kot je danes. “20 let nazaj sem velikokrat imela izkušnje z Romi, ki so prišli na zavod in so reagirali impulzivno. Če pogledam danes, tega več ni toliko. Opažamo bolj situacije, ko pridejo žene k nam z možmi. Ženske same ne znajo ali ne upajo povedati, ali pa se želijo bolj posvetiti družini.”
Na borzi več kot 100 Romov, ki nimajo zaključene osnovne šole
Dodala je, da imajo na zavodu programe, kjer so vključeni Romi in so celo na prednostni listi, da so lahko v javna dela vključeni dve leti. Ta trenutek je na OE Maribor 221
od tega okoli 100, ki nimajo končane niti osnovne šole in okoli 80, ki imajo končano šolo, le nekaj več kot 10 jih ima višjo izobrazbo. “To so Romi, ki se opredelijo kot Romi. Lahko jih tako vodimo le, če sami to izrazimo, sicer se zagotovo najde še kakšen več. Za nas ali je nekdo Rom ali ne, ni pomembno. Pred zakonom smo vsi enaki. Vsi skupaj predstavljamo mozaik, smo del njega in je prav, da spoznavamo drug drugega, da nam bo tako lažje jutri.”
V času Svetovnega dneva Romov 2021 si lahko sicer na Preradovičevi 17 ogledate razstavo fotografij Jasmine Vidmar z naslovom Kliči me po imenu.
