Med epidemijo covida-19, ki je ustavila večji del zdravstva, se je spremenila tudi obravnava bolnikov s sladkorno boleznijo. V diabetoloških ambulantah so si pomagali s telefonskimi in video klici, ob tem pa so zdravniki izpostavili tudi pomen dostopa do zdravil in sodobnih medicinskih pripomočkov, ki bolnikom olajšajo spremljanje kronične bolezni.
V današnjem spletnem pogovoru STA kluba in Zveze društev diabetikov Slovenije je bilo slišati tudi več pozivov za zagotovitev ustreznih medicinskih pripomočkov za vse bolnike s sladkorno boleznijo.
Bolniki s sladkorno boleznijo tipa dve namreč niso upravičeni do pripomočkov, kot so aparat za merjenje glukoze v krvi in lističev, dokler nimajo terapije z inzulinom, je opozorila vodja specialističnih ambulant za diabetike v koprskem zdravstvenem domu Jana Komel. “Ljudje so precej nejevoljni, saj bi si bili pripravljeni doma meriti sladkor in s tem vplivati na vrednost sladkorja,” je opomnila. Veliko bolnikov si po njenih izkušnjah te pripomočke kupi, a niso tako poceni, da bi si jih lahko privoščili vsi.
Predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na pediatrični kliniki v Ljubljani Tadej Battelino pa je izpostavil prednosti senzorja za kontinuirano merjenje glukoze, do katera imajo pravico le nekateri sladkorni bolniki. Ob sklicevanju na izkušnje iz tujine je izpostavil, da bi bili stroški Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zaradi manj zapletov pri bolnikih nižji že v prvem letu.
Pozval je tudi k vzpostavitvi profesionalnih platform za obravnavno bolnikov na daljavo. Med epidemijo, ko je bilo zaradi preprečevanja širjenja okužbe novega koronavirusa okrnjeno izvajanje zdravstvenih storitev, so večino sladkornih bolnikov namreč obravnavali na daljavo. A to so bili, kot je opisal Battelino, bolj amaterski poskusi, ki so temeljili predvsem na samoiniciativi.
Kot kaže, so z obravnavami na daljavo v nekaterih ambulantah uspeli preprečiti prevelike zaostanke. Po napovedih Battelina in predstojnika kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana Andreja Janeža bodo namreč predvidoma do poletja nadoknadili vse preglede, ki so izpadli v času epidemije.
Sicer pa so v omenjenih diabetoloških ambulantah tudi med epidemijo obravnavali vse nujne bolnike in akutna stanja ter nosečnice s sladkorno boleznijo. Ob tem je Komelova opozorila, da bolniki povsod niso imeli enakega dostopa do zdravnika. Veliko diabetoloških ambulant je bilo zaprtih, ljudje pa so se zato obračali tudi na svoje osebne zdravnike.
Pomoč in nasvete so iskali tudi pri društvih, je povedal podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Alojz Rudolf. Ker so društva svoje prostore med epidemijo povečini morala zapreti, so s člani komunicirala prek telefonov, spletnih strani in družbenih omrežjih. Kot je še dodal Rudolf, je bilo to za sladkorne bolnike stresno obdobje, med drugim so se pojavljale skrbi glede oskrbe z zdravili in pripomočki ter številna vprašanja glede možnosti bolniškega staleža.
Vir: Lokalec.si
