Potem ko smo konec maja razkrili nasilje v OŠ Leona Štuklja Maribor, se je zdaj s svojo izpovedjo na nas obrnila mama učenca, ki očitno podobne zgodbe doživlja na tako rekoč sosednji šoli Tabor 1 Maribor. Že dve leti trpijo, piše mama, ki je zaradi varnosti svojega otroka želela ostati anonimna. Ne glede na strah se je odločila javnost seznaniti z njihovo zgodbo, “ker se preveč tega pomete pod preprogo.”
Mamina izpoved:
“Prvič smo se z nasiljem srečali leta 2015, ko so mojega sina po pouku odvlekli na igrišče šole (tega noben ni videl). Trije (problematični) učenci so ga tako pretepli, da smo z mojim sinom poiskali zdravniško pomoč. Otrok je imel notranje krvavitve. Vodstvo šole ni odreagiralo tako kot bi moralo. Zaščitili so nasilneže in ne žrtev. Takrat sva bila z možem zelo naivna in vse verjela učiteljem in ravnateljici. Moram poudarit, da je sin profesionalni športnik in, da zaradi te poškodbe, ni tekmoval 1 leto. Vse skupaj smo skušali pozabiti in nadaljevati naše življenje. Žal se je 23.1.2018 nasilje ponovilo s to razliko, da se je vse dogajalo na hodniku šole. Tu sva postala zelo skeptična, ko nama je sin povedal, da mu noben ni pomagal, da ni bilo učiteljev na hodniku in, da je potem, ko se je sam branil in s pogledom iskal učitelje, ena le uspela pristopit s kavo v roki. Po dogodku mu razredničarka ni dovolila poklicat naju, kljub hudi poškodbi. Še več – grozila mu je, da bomo potem vmešali policijo in, da bo imel moj sin težave. To se mi zdi skrajno nesprejemljivo za razredničarko oziroma strokovno delavko. Po prigovarjanju s sinom so obvestili moža, kateri je nemudoma odhitel v šolo po sina in ga odpeljal v UKC MB… Sin je imel veliko modric ter poškodbo glave. Po mojem prihodu domov sem poklicala gospo ravnateljico, katera mi je takoj odgovorila, da jo je razredničarka obvestila in, da je bil samo udarec. Nad tem sem bila tako zgrožena, da sem se sesedla. Šele po mojem odgovoru, da ima sin poškodbo glave, je stvari začela obračat… Večkratnemu nasilnežu so izrekli opomin, ki velja do konca šolskega leta. S tem se nisva strinjala in sva zahtevala protokol medvrstniškega nasilja za najinega sina ter prešolanje nasilneža. Po večkratnem obisku šole in, ker je še vedno ustrahoval najinega sina, sva imela dovolj. Šele takrat je ravnateljica uredila prešolanje učenca.”
Vsakodnevno živijo v strahu
Zgodba je na celotni družini pustila globok, verjetno neizbrisljiv pečat. “Sin se boji sam hodit v šolo, ves čas ga spremljamo, prav tako se ne zadržuje v šoli, ker se bojimo, da se bi mu kaj zgodilo,” pojasnjuje mama učenca osnovne šole, kjer so si – po mamini presoji – predolgo zatiskali oči. Šole, ki je po mamini presoji s svojim ravnanjem kaznovala tudi žrtev, namesto, da bi jo zaščitila, kaznovala pa zgolj prestopnike. “Je zelo vljuden otrok, odličnjak, športnik. Midva kot starša se bojiva. Zahtevala sva varno šolo, da bi se otrok počutil varnega, a tega žal nismo dobili. Kaznovali so sina, saj so mu učitelji dobrih 10 dni sledili kot da je on nasilnež. Predvsem pa moram poudarit, da se strokovni kader z ocenami maščuje otroku za vsa najina dejanja, midva pa veljava kot občutljiva starša. To me zelo boli, saj si otrok želi postati zdravnik,” pojasnjuje mama, ki se sprašuje kakšne posledice bo njun otrok doživljal skozi vse življenje. Pa ne zaradi poškodb, ki jih je prebolel. Zaradi psihičnih ran, ki jih bo verjetno za vselej nosil v sebi, pa tudi zaradi slabših ocen, ki naj bi jih prejel kot maščevalni ukrep šolskega kolektiva. Tudi zato se je sama opogumila in zapisala svojo zgodbo. V poduk in v razmislek. Staršem, učiteljem, vsem, ki to berejo. “S to zgodbo bi želela, da se nekaj spremeni, ker se preveč tega pomete pod preprogo.” Odgovore vodstva šole še čakamo.
Potrjujem, da so to res dogaja. V hčerinem 5. razredu vsi fantje maltretirajo fanta, ki je prišel iz Ljubljane, da ima prav travme pred šolo, pa se kljub temu, da je seznanjena razredničarka, pa ravnateljica, pa strokovna delavka, nič ne zgodi nasilnežem.
Skoraj ne verjamem, da učitelji ob takem dogodku ne bi odreagirali, zdaj pa sploh ne, ko mama piše, da ima sin slabe ocene, zaradi maščevanja učiteljev na njeno posredovanje. Lari fari. Fant verjetno ni nič manj problematičen, kot tisti, ki ga pretepajo. Bi bilo potrebno slišati še drugo plat zgodbe, da bi lahko sodilu.
Šola pa si zagotovo pred nasiljem ne bi zatiskala oči, sploh pa v današnjem času ne. Ne rečem, da ni nekaj narobe, zagotovo je, vendar poznamo samo zgodbo prizadete mame “trpunčenega otroka”, zgodba šole in ostalih udeležencev nasilja, pa ostaja nekje v odzadju.
Draga gospa, žal se motite, sama sem hodila na to šolo, zdaj jo obiskujeta obe hčeri. V 5. razredu je prišel fant iz Ljubljane – to ni primer, opisan zgoraj – in vsi fantje v razerdu ga maltretirajo samo zato, ker je iz LJ in baje navija za NK Olimpija. Ne pomagajo opozorila ne učiteljice, ne ravnateljice – največji nasilnež je dobil le kazen, da mora 2 tedensko k svetovalni delavki. Žal je res, da so zaščiteni nasilneži in ne žrtve. Nasilja na šolah je vedno več, ker starši lastnim otrokom ne znajo postaviti mej in potem se zgodijo taki primeri, ko nazadnje otroci poškodujejo ali celo ubijejo starše.
Gospa Irena ! Tudi sam sem nekoč obiskoval to šolo,takrat je bila še Veljko Vlahović I.Na šolo kot takšno,žal nimam najlepših spominov,saj sem bil tudi sam iz strani nekaterih učiteljev in učiteljic,takrat še tovarišev in tovarišic,nekako stigmatiziran in vse to zaradi povsem zgrešenega pristopa teh nekaterih učiteljev,ne vseh,zgolj nekaterih,kar je odločilno vplivalo na mojo nadaljnjo izobraževalno pot zaradi slabših ocen,ki sem jih dobil glede na dejansko znanje,ki sem ga imel.Včasih sem bil za neke stvari kriv,pa četudi sploh zraven nisem bil pri nečem,če se je kaj zgodilo.Celo tedanji hišnik,je 1x z menoj fizično obračunal,ker se nisem preobul v copate,za kar je potem le pristal na zagovoru pri tedanji podravnateljici.Ne rečem,otroci smo bili včasih malo navihani,ampak daleč od tega,da bi bili slabi in da bi komu slabo privoščili,čeprav smo imeli nekaj zelo problematičnih učencev na šoli tudi tedaj in že takrat se takšnim ni zgodilo nič hudega.Meni je recimo povsem po nepotrebnem ex razredničarka prepovedala in tudi onemogočila zadnji – končni izlet v 8.razredu,ki je trajal 3 dni,da bi tako še zadnjič s sošolci in sošolkami sproščeno preživel tiste 3 dni na izletu,kljub temu,da nobeno leto pred tem ni bilo problematično iz moje strani na končnih izletih,jaz pa sem po tem namerno izpustil tisto valeto ali karkoli je to že bilo,poslovilna zabava ob koncu 8-letke.In tako lahko le potrdim,da so se na tej šoli krivice dogajale že pred 25 in več leti mnogim otrokom,spet nekateri,so pa bili deležni vseh možnih bonusov ter privilegijev iz meni nepoznanih razlogov.Pri ocenjevanju se je takšna stigmatizacije nekaterih učencev najbolje poznala pri ustnem zagovoru snovi,kjer je bilo včasih pomembno,kakšne si imel ocene še pri drugih predmetih in v kolikor si bil povprečen učenec s 3kami,kakšno 2ko ali tu in tam kakšno 4ico,potem četudi si vse znal,petice nisi mogel dobiti,temveč največ 4ico in ravno zaradi takšne stigmatizacije,predvsem pri ocenah ter ocenjevanju,je marsikakšen otrok ostal prikrajšan za nadaljnjo kvalitetno izobraževanje v smislu kakšne gimnazije ali kakšne druge šole,kjer je končni uspeh prinesel kar nekaj točk ob omejitvi vpisa na izbrano srednjo šolo.In tako lahko dandanes z veliko gotovostjo povsem upravičeno trdim,da je OŠ Tabor 1 oziroma nekoč ex Veljko Vlahović I. po strokovnosti,kakor tudi po pridobljenem znanju otrok v primerjavi z drugimi osnovnimi šolami po Mariboru,zagotovo ena najmanj kvalitetnih ali celo najslabših šol v Mariboru in še širše gledano tudi.Sam poznam osebno tudi eno vzgojiteljico,ki dela na tej šoli in znala mi je povedati čuda zadev,ki se dogajajo že vrsto let na tej zloglasni šoli in me,odkrito povedano to niti ne preseneča,saj je ta ravnateljica,ki je že dolga leta na tem položaju,povsem neprimerna za mesto ravnateljice,že takrat kot učiteljica takrat še srbo-hrvaškega jezika,ni bila bog ve kaj,kot ravnateljica je pa povsem neprimerna za to delo.Samo spomnimo….pred leti nazaj že,je problematični učenec učiteljici likovnega pouka med poukom,po tem,ko je pristopil do nje,v obraz zagnal sekiro in so učiteljico komaj da rešili.Karkoli že je bil povod za takšno gnusno dejanje,nič ne opravičuje tega storilca,pa vendar bi ob pravilnem ter dovolj strokovnem pristopu morda lahko bilo to preprečeno še pravi čas.Zgleda pa da že tedaj in vse do dandanes med učitelji na tej šoli ni ne volje in ne interesa,da bi se bolj strokovno pristopilo k reševanju nekih problematik in bi tako lahko marsikaterega problematičnega otroka velikokrat s pravočasnim,strokovnim pristopom v sodelovanju seveda s starši tega otroka,le-tega spravili na pravo pot ali ga vsaj usmerili k pravi poti.Tako pa se še kar dogaja,da se nasilneže in zelo problematične raje zaščiti in se zadeve pometajo pod preprogo,dejanske žrtve ali pa celo nič dolžni ter nič krivi pa izpadejo dežurni krivci za vse,kar se zgodi na tej šoli in nadaljuje se stigmatizacija velikokrat nedolžnih otrok,da ne rečem,da se tudi zelo pogreša bolj kooperativno sodelovanje s starši ter pravočasno obveščanje njih v zvezi z njihovim otrokom.Absolutno pa podpiram,da bi v zgornjem primeru gospe,ki je doživela to travmatično izkušnjo s svojim sinom,ko so z njim tako grdo fizično obračunavali,da je prišlo celo do hujših poškodb,da se v takem primeru OBVEZNO in VEDNO o takih dogodkih obvesti tudi policiste,lahko se tudi na svojega rajonskega policista obrnejo in jim bo znal pomagat ter bo oz.bodo tudi ukrepali v skladu z zakonodajo,predvsem pa si na šoli več ne bodo učitelji z ravnateljico na čelu upali zatiskati ali metati komu peska v oči,saj potem se v toku preiskave pokaže,ali morda tudi oni niso opravili svojega dela,kakor bi ga morali,z kar so potem tudi sami zakonsko odgovorni za to in tega se zgleda da najbolj bojijo nekateri zaposleni na tej šoli.Nekoč je veljalo,da ima učitelj oz.ex tovariš takrat še v tistih časih,več avtoritete nad otrokom v šoli,kakor pa njegov starš in zato se je marsikaj lahko delalo malo po kavbojsko in veliko zadev se je tako dalo z lahkoto pomesti pod preprogo…dandanes pa se še vedno pometa pod preprogo zgleda da,kjer se le mora in kar se le zmore pomesti pod preprogo,vse dokler to ne pride v javnost.Potem se pa seveda nekateri ustrašijo,da ne bodo mogli več glavnih šerifov igrati na šoli in da bo tako njihovo obdobje absolutne dominance pretrgal,s tem,ko v javnosti spregovori ali o tem obvesti pristojne državne institucije,ki potem v skladu z zakonodajo ukrepajo.Problem pa nastane ravno tukaj,ker si mnogi ne upajo na glas spregovoriti in o tem obvestiti katero od pristojnih državnih institucij.Ker v kolikor je že osnovnošolsko izobraževanje po našem zakonu obvezno,potem naj bo tudi vsaj koliko toliko tudi otrokom prijazno,ne pa da otrok v šolo mora in ker se tam nič ne zgodi,da bi se žrtve nasilnih dejanj zaščitilo,potem mora tak otrok še naprej hočeš ali nočeš,hoditi v takšno šolo in posledično mora doživljati določene travme,ki bi mu jih lahko s pravilnim pristopom vseh zaposlenih na šoli,morda lahko prihranili.Za nameček se pa dostikrat na šoli še branijo s poceni izgovorom,ja sej,če pa vašemu otroku(ki je recimo žrtev nečesa) ali vam kot staršem ni kaj prav tukaj,pa lahko mirno vašega otroka prešolate kam drugam,namesto,da bi najprej nasilneže nemudoma odstranili iz tega okolja in tako mora žrtev bežat nekam drugam iz svojega okolja,da bi bil lahko varen in ko že pride v drugo okolje tak otrok,ga pa potem vrstniki ter morda še kakšen učitelj sprašujejo,od kod je prišel,zakaj je prišel,kaj se je zgodilo itd….da je takemu otroku ponovno neprijetno,po tem,ko je že itak bil žrtev recimo nasilja na prejšnji šoli.
Zato absolutno verjamem gospe v zgornji izpovedi,ki je zbrala ves pogum,da je spregovorila v javnosti o tej problematiki,ker zakaj bi se sicer nekdo izpostavljal in tudi izpostavljal svojega otroka,če bi zgodba bila namišljena a ne!
Problem je tudi,ker nekateri razredniki na račun svoje absolutne dominance mislijo,da bodo z deljenjem samo pisnih opominov,ukorov razrednika,ter ukorom učiteljskega zbora in slično,rešili vse težave….pa jih ne bodo,ker največkrat to ni prava rešitev težav,tako je vsaj moja ex razredničarka nekoč mislila,da bodo ukori rešili vse in je s tem elegantno prelagala odgovornost na naše starše,kar je pa bistveno premalo,če s starši tudi ne sodeluješ in se odkrito,predvsem odkrito z njimi ne pogovarjaš in ne iščeš skupnih rešitev !!!
Marica, prepričana sem, da ste v tej zgodbi našli svojega sina kot nasilneža, ker drugače nebi udrihali po ubogem fantu in njegovi družini. Žal se take stvari dogajajo že vrsto let. Imam hčerki, ki sta že dolgo daleč od osnovne šole (hvalabogu nista imeli nikoli problemov) sta pa mi doma že pred leti govorili, kaj se na šoli dogaja. Zato prosim ne sodite družini, ampak se raje zamislite kako bi ta problem rešili. Pa naučite se pravilno pisat, če že znate obsojat
Prepišite ga! Tudi moja hčerka je hodila tja! Katastrofa! Ona osebno ni imela problemov, ampak disciplina pod kritiko. Smo jo po dveh letih prepisali!
Nič novega. Moja starejša hči je v osnovni šoli trpela kot ne vem kaj. Ker jo je vse na tem svetu zanimalo, je (normalno da) vedela več, kot ostali sošolci. Začeli so jo zmerjati, ji metati šolsko torbo po stopnišču ali pa so jo obesili visoko na cevi od centralne kurjave. Potisnili so jo po stopnišču, padla je in imela poškodovano trtico. Hči je srčni bolnik, sošolci so se norčevali iz nje, češ da si zmišljuje. Še in še bi lahko opisovala, pa bi bila zgodba predolga. In vodstvo šole? Dovolilo je celo to, da so starši hčerinih sošolcev izsilili peticijo, da mora moja hči v drug razred. KATASTROFA!!! Zaposleni v šoli, ki naj bi bili pravični, ki naj bi skrbeli, da so naši otroci vzgojeni tako, da so pripravljeni na sodelovanje, pošten odnos enega do drugega, spoštovanje….Ne, zaposleni na šoli, sploh ravnateljica, so sami sebi namen. Kar nekaj staršev otrok na tej šoli je imelo popolnoma enake težave kot mi. Pa se ni nihče zganil. Hči je komaj čakala, da zapusti šolo in je nikoli več ne vidi. Učitelji, ravnatelji, dajte malo bolj odpreti oči, dajte opravljati svoje delo, ne pa da vedno nudite zaščito problematičnim otrokom, tistim, ki pa so žrtve, pa ne pomagate.
Učitelji so na šoli, da otroke nekaj naučijo. Za vzgojo morajo poskrbeti starši! Učitelji prav tako niso neki varnostniki, mediatorji in ne vem kaj še vse. V teh časih morajo vse preveč časa posvetit vzgoji in krotenju otrok, namesto da bi opravljali svoje delo, za katerega so se izšolali in otroke kaj naučili
Maja……samo na kratko te bom vprašal….glede na tvoje trditve,da morajo za vzgojo poskrbeti starši,to delno sicer drži,ne pa povsem,zato vprašanje,kaj meniš,ZAKAJ se naši vrtci in šole imenujejo z drugim izrazom tudi VZGOJNO-VARSTVENE INSTITUCIJE a???Zaradi lepšega najbrž ne…torej je namen šol tudi otroke vzgajati,kakor jih morajo tudi starši doma vzgajati.In tako učitelji polek učenja in podajanja znanja,otroke tudi vzgajajo,saj naj bi otrok imel do učitelja,sploh pa do razrednika,neko zaupanje in se morda lahko njemu kaj zaupa kdaj,ko se doma morda ne bo in takrat in tudi v drugih primerih,mora znat učitelj-razrednik temu primerno odreagirati,kar pa spet ne pomeni,da pa so dolžni ali da morajo celo prevzeti glavno vlogo pri vzgoji tega otroka!!! In ja,zakaj imamo potemtakem tudi uradni poklic VZGOJITELJICA tako v vrtcih,kakor tudi po osnovnih šolah???K temu pa dodajmo,da šole imajo običajno zaposlene tudi šolsko psihologinjo in šolsko socialno delavko,ki vstopita kadar nek učitelj ali razrednik določenim težavam pri nekem otroku ne pride več do dna!Zato se iz tega vidika s teboj na žalost ne morem strinjati s tvojo trditvijo,ki je žal napačna,pa obrneš tako ali drugače.
Mi je zelo žal,da je moral vaš sin skozi tako težko izkušnjo. Morem pa priznati,da ni edina šola,ki tako reagira,tudi pri nam je isto.Tudi na naši šoli probleme pometajo pod preprogo in mažejo staršem oči z njihovimi političnimi lažmi.Otroci pa kasneje čutijo padec pri ocenah,da se maščujejo meni ( kot staršu)… Žalostno kaj dopuščamo…
Sem hodil na to šolo in imam lepe spomine na njo. Je pa tako, da si si moral narediti renome, drugače si jih fasal od vrstnikov ali starejših. Če se je kdo spravil na mene, jih je pac dobil nazaj. Ko so videli, da se upiraš nadvladi, so se raje spravili na koga drugega, ki se ni upal upreti. Ampak mislim, da je na vseh šolah podobno. Agresija otrok je pogosto povezana z agresijo doma ali pa permisivno vzgojo. Vpisat ga je treba na borilne veščine.
Tomozuki…v zadnjem stavku si ga konkretno mimo pihnil.A po tej logiki,naj pa sedaj vsi,ki so žrtve nasilnežev,gredo na borilne veščine in potem po principu oko za oko in zob za zob odgovorijo z nasilnim dejanjem nazaj?To ni rešitev,ker pomisli,da pa nekateri morda niso talentirani ali navdušeni nad takšnimi športi in se morda raje ukvarjajo s kakšno drugo obšolsko dejavnostjo in vadijo svoj talent v čem drugem,recimo v glasbi ali kaj podobnega.Samoobramba je povsem sprejemljiva,ko pa je govora o nasilništvu in kadar pa pride do hujših telesnih poškodb,takrat pa je potrebno žrtev zaščititi in ukrepati pravilno in strokovno proti storilcu,žrtev pa je potrebno zaščititi.Kakšen manjši “ravs” je povsem običajen v odraščanju,pri hujših stvareh pa je potrebno ukrepati,ampak ne s kontra nasiljem,ker to ne pelje potem nikamor.
Gospa Irena in gospa Vlasta 100 % se strinjam z vama vse kaj sta napisali je res potem ta gospa Marica odobrava taka dejanja ,svaka ji čast ,ali nikoli ni imela svoih otrokov ali vnukov v šoli zato pa udarja po žrtvi ker ne ve ali si zatiska oči ker to se res dogaja..
Hm…
[…] dobrim tednom dni smo objavili pretresljivo izpoved mame učenca OŠ Tabor 1 Maribor, zdaj je svojo plat povedala še ravnateljica šole Jožica Rapac. Zagotavlja, da so storili vse, […]