Združenje za otroke in mladostniško psihiatrijo je izdalo poziv k zaščiti otrok in mladostnikov v času obvladovanja pandemije covid-19.
Zapisali so, da se kot strokovnjaki na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov se čutijo dolžni ponovno opozoriti na izjemen davek, ki ga zaradi trenutnih razmer in ukrepov za obvladovanje epidemije pričujoče obdobje terja od otrok in mladih. Nesorazmerno z njihovo realno ogroženostjo zaradi okužbe s SARS CoV-2. Opozarjajo na ogrožajoče posledice ukrepov za otroke in mladostnike, ki bodo z njihovim trajanjem samo naraščali – na področju znanja, šolanja, čustvenega zdravja in socialnega razvoja.
Posledice ukrepov na socialnem razvoju mladostnikov
Medosebne interakcije predstavljajo osnovne življenjske potrebe že v najzgodnejšem razvoju, v obdobju adolescence pa postanejo stiki z vrstniki ena ključnih potreb njihovega razvoja. Raziskovalci opozarjajo, da imajo lahko posledice socialne izolacije v obdobju odraščanja negativne vplive na strukturne spremembe v možganih, v predelih možganskih povezav, odgovornih za socialno dozorevanje, t.i. socialnih možganov, ki so neposredno odvisni od medosebnih stikov in interakcij. Dodatno grožnjo zdravju otrok in mladih predstavlja sočasna visoka stopnje stresa in socialne izoliranosti, zapišejo v pozivu.
Posledice epidemije in ukrepov na njihovem duševnem zdravju
Pandemija lahko na duševno zdravje otrok in mladostnikov vpliva preko čustvenega stanja staršev, preko osamljenosti in preko pomanjkanja aktivnosti ter šolanja. Kar 68% staršev na primer poroča o slabšem materialnem stanju zaradi epidemije, povečani anksioznosti in depresivnosti. Ob tem pa dokazujejo vpliv anksioznosti, depresivnosti, slabe stanovanjske situacije in drugih ukrepov ob epidemiji na pojačanje simptomov čustvenih in vedenjskih motenj pri otrocih in mladostnikih. Raziskave v razvitih državah kažejo, da več kot 80% mladih z duševnimi motnjami poroča o poslabšanju simptomov med epidemijo, še posebej samomorilnosti, skoraj 30 % pa v tem času ne more nikakor dostopati do potrebne pomoči (preostali vsaj na daljavo).
Nekateri otroci, ki prihajajo do naših služb, v socialnem in pedagoškem sektorju niso oskrbljeni že od marca
Izkušnje pomladanskega ukrepa šolanja na domu so opozorile na dodatno razslojevanje populacije otrok in mladih – na tiste, pri katerih se šolanje nekako bolj ali malo manj uspešno nadaljuje in na pomemben del tistih, pri katerih šolanje na domu prinaša veliko grožnjo dolgoročne šolske uspešnosti pa tudi eksistencialne varnosti. Zaprtje šol, dijaških in študentskih domov, vzgojnih zavodov, zavodov za usposabljanje, delo in varstvo ter socialno varstvenih ustanov je močno poseglo v ukrepe, ki jih je sistem omogočil za zdrav razvoj otrok in nekatere otroke in mlade večkratno ogrozilo.
Zapišejo še, da je doseganje razvojnih nalog lahko ogroženo zaradi nedostopnosti opreme in potrebnega delovnega okolja, zaradi nezmožnosti prilagoditve na nov način življenja, slabšanja čustvenega zdravja, ki ga prinašajo nepredvidljivost, dodaten stres, ki se v negotovih razmerah prenaša tudi s pedagogov na učence, kot tudi osamljenost in izpostavljenost težavnim odnosom znotraj disfunkcionalnih družinskih okolij, v katera so se nekateri morali vrniti. Vrzeli v šolskem delu, če bodo omejevalni ukrepi trajali, bodo ogrozili njihovo dolgoročno šolsko uspešnost.
Vpliv ukrepov na telesno aktivnost otrok in mladih in njihov čas pred zasloni
Otroci so ob podaljševanju ukrepa šolanja na domu ogroženi tudi zaradi zmanjšanja telesne aktivnosti in povečanega časa za zasloni, posebej ranljiva skupina so otroci in mladi z avtističnimi in drugimi razvojnonevrološkimi motnjami. Raziskave opozarjajo, da otroci s šibko samopodobo, šibko vrstniško povezanostjo in znižanim razpoloženjem posegajo po zanje tveganih vsebinah na spletu in so ob podaljševanju časa na spletu dodatno ogroženi. Pričakovati je, da se bodo pri vseh teh ranljivih skupinah težave še stopnjevale ob ponovni vrnitvi v šolo.
Menijo, da je nujno potrebna čimprejšnja vključitev otrok, mladostnikov in študentov v šolske procese »v živo«
Ukrepi sprejeti v času epidemije prizadevajo šolanje otrok in mladostnikov, ogrožajo primarne razvojne potrebe otrok in mladih po druženju, ogrožajo njihov socialni razvoj in duševno zdravje in izpostavljajo trajnim posledicam pomemben del otrok, ki šolanja na domu ne zmorejo ali so še posebej ogroženi.
Zato predlagajo:
– Čimprejšnjo vključitev otrok, mladostnikov in študentov v šolske/študijske procese »v živo«
– dodatno podporo učiteljem za naslavljanje novo nastalih čustvenih, socialnih in učnih potreb otrok, tudi z razbremenitvijo rednih delovnih obveznosti in dodatnim kadrom v šolah
– specifične pristope za zmanjševanje nastalih razlik ter odkrivanje in podporo otrokom, ki jih je čas šolanja na domu najbolj zaznamoval
– izboljšati dostopnost otrok in mladih do strokovne pomoči na področju duševnega zdravja z ukrepi za nujno zapolnitev pomanjkanja kadra na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov (specialistov klinične psihologije, specialistov otroške in mladostniške psihiatrije, zdravstvenih tehnikov in medicinskih sester, specialnih pedagogov, logopedov, socialnih delavcev).
