Danes so bili celjski policisti obveščeni, da je v nočnih urah v Zagradu, na območju Radeč, medved v kokošnjaku pokončal in odnesel nekaj kokoši.
Danes so bili celjski policisti obveščeni, da je v nočnih urah v Zagradu, na območju Radeč, medved v kokošnjaku pokončal in odnesel nekaj kokoši. Predstavniki Lovske družine Radeče medvedjo družino na tem območju že nekaj dni spremljajo ter tudi v sodelovanju s policisti občane ter pohodnike opozarjajo na prisotnost medvedov.
Kljub temu, da je možnost srečanja z medvedom majhna, naj se na omenjenem območju pohodniki čim manj zadržujejo, če pa že, naj bodo glasni, naj se med sabo pogovarjajo in s tem medveda opozorijo na svojo prisotnost. Medved se bo praviloma umaknil.
Medveda je danes sprehajalka opazila tudi na pešpoti ob Savinji na območju Petrovč.
Policisti so v sodelovanju s predstavnikom Zavoda za gozdove, sprehajalce na tem območju opozarjali na medveda. Problem na sprehajalnih poteh lahko predstavljajo psi, ki niso na povodcu in napadejo medveda, ker želijo zaščititi lastnika. Pes se bo zapodil proti medvedu, medved pa se bo branil. Pes se bo prestrašil ali umaknil in pritekel nazaj k lastniku. Medved bo šel za njim in v tem primeru lahko napade tudi lastnika.
Nasveti za ravnanje ob srečanju z medvedom, da ne pride do napada medveda:
– ob sprehodih v gozd imejmo psa vedno na povodcu, v spomladanskem obdobju (maj – junij) pa celo odsvetujemo sprehajanje s psom v gozdovih na območjih, kjer je stalno prisoten medved (osrednje življenjsko območje rjavega medveda v Sloveniji – Kočevska, Notranjska, Krimsko-Mokrško pogorje, Slavnik, Vremščica, Trnovski gozd, Nanos, Hrušica …);
– med hojo po gozdu, še posebej, če je območje slabo pregledno, bodimo glasnejši in s tem medvedu že na daleč sporočimo, da prihajamo – npr. glasno hodimo, prepevamo, žvižgamo, se pogovarjamo, brcnimo kamen, udarimo s palico po deblu drevesa; kričanje ni potrebno, da ne motimo »gozdnega miru«;
– kadar medveda opazimo od daleč, se mirno umaknimo v smeri prihoda; če medved prihaja v našo smer in nas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorimo nase in praviloma se bo umaknil;
– ko medveda srečamo v neposredni bližini (tudi medvedke z mladiči), se predvsem potrudimo, da ostanemo čim bolj mirni in ne delajmo hitrih gibov ali krikov, ki bi medveda prestrašili; obstanimo in se nato počasi ritensko umaknimo;
– če se medved zapodi proti nam, obstanimo ali se ulezimo na tla; skoraj vedno se bo medved ustavil, še preden pride do nas (gre za lažni napad, pri čemer ne pride do fizičnega stika);
– za zaščito v primeru napada medveda je učinkovito tudi obrambno razpršilo proti medvedom (»bear spray«), ki je na voljo tudi v nekaterih trgovinah v Sloveniji.;
– nikoli ne tecimo, saj s tem povečamo možnost napada; izjema je, kadar se lahko varno umaknemo na varno v nekaj korakih;
– ne zadržujmo se v bližini trupel poginjenih divjih ali domačih živali ali neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov;
– poskrbimo, da v okolici svojega domovanja ni dostopnih organskih virov hrane za medvede (smeti, klavniški odpadki, tropine, nezavarovani čebelnjaki, smetnjaki in komposti), saj ti navajajo medveda na človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom;
– ne približujmo se medvedjim mladičem, tudi če so videti zapuščeni, če jih opazimo se takoj umaknimo;
– med oktobrom in majem ne hodimo v bližino medvedjih brlogov in nikoli vanje;
– nikoli namerno ne ponujajmo medvedom hrane.
