V sporočilu za javnost stranke Levica so zapisali: “Zakon o dohodnini je eden od najbolj škodljivih zakonov, ki jih je pripravila aktualna vlada.”
Menijo, da “na račun ogromnih davčnih daril menedžerjem, najbolje plačanim zdravnikom in odvetnikom ter nepremičninskim baronom bo vlada v javnih blagajnah izvrtala 800 milijonsko luknjo. Ker je vsak cent, ki ga podarimo bogatim, cent manj za javno zdravstvo, javno šolstvo in socialne storitve za najšibkejše, bodo račun za davčne odpustke bogatim nazadnje plačali revni.” Ob tem Levica dodaja, da so v preteklosti takšni ukrepi namesto v obljubljeni “dvig konkurenčnosti”, vedno vodili v drago zadolževanje, zmanjševanje porabe in gospodarske rasti. “Vladna davčna reforma zato ni le socialno škodljiv, ampak tudi ekonomsko deplasiran odziv na aktualno krizo. V Levici bomo zakonu ostro nasprotovali,” še pišejo.
Najslabše plačani delavci naj ne bi dobili ničesar
Ocenjujejo, da gre pri dvigu splošne olajšave za navidezno všečen ukrep, ki naj bi koristil vsem. “Toda gre za izrazito nepravičen ukrep, od katerega bodo daleč največ dobili zaposleni z najvišjimi plačami, daleč najmanj pa tisti z najnižjimi. Najslabše plačani delavci, ki v povprečju zaslužijo manj kot 850 € bruto na mesec, ne bodo dobili niti centa. Naslednje leto, ko se olajšava dvigne na 4.500 €, se bo dohodek delavca s 1.000 € bruto plače povečal za 13 €, dohodek direktorja z 10.000 € bruto plače pa za 112 €. Delavcu s 1.000 EUR bruto plače se bo neto plača čez 4 leta dvignila za 53 EUR, menedžerju z 10.000 EUR bruto plače pa za 225 EUR na mesec,” razlagajo izračune.
Izpad javnofinančnih prihodkov
Trdijo, da gre za “drastičen dvig splošne olajšave za ukrep, ki bo povzročil daleč največ javnofinančne škode” in vsako leto manj javnofinančnih prihodkov. Menijo še, da bo “davčna reforma povzročila trajen izpad proračunskih sredstev, ki bo dolgoročno opustošil državni proračun”. Izpad dohodnine naj bi po mnenju Levice prinesel tudi ogromen izpad davčnih prihodkov občinskih proračunov, ker se “približno polovica realizirane dohodnine steka v občinske proračune”.
Manjši obseg socialne države
Opozarjajo, da bi se ob tem skrčil tudi obseg socialne države in s tem življenjski standard ljudi: “Ker storitve socialne države, kot so nadomestila za brezposelnost, otroški dodatki in denarne socialne pomoči, koristijo predvsem najšibkejši državljani, to pomeni, da bo nazadnje prišlo do obsežne redistribucije premoženja od revnih k bogatim.”
Črtanje celotnega 14. člena
Zaradi vseh teh razlogov predlagajo črtanje določb v zvezi z dvigom splošne olajšave. “Poleg tega pa zaradi naših amandmajev k 25. in 26. členu, kjer predlagamo alternativen način obdavčitve dohodkov iz kapitala in oddajanja premoženja v najem, predlagamo tudi brisanje določbe, ki je povezano z vladnim predlogom opcijske progresivne obdavčitve teh dohodkov. Z amandmajem zato v Levici predlagamo, da se črta celoten 14. člen,” zaključujejo v Levici.
