V svetu vsako leto zavržemo kar 1,3 milijarde ton hrane. S takšno količino bi lahko nahranili 3 milijarde ljudi, kar je skoraj 4 krat več kot je lačnih ljudi na svetu.
Po zadnjih podatkih zavržemo samo v EU letno kar 173 kg hrane na osebo
Po podatkih statističnega urada RS smo leta 2018 v Sloveniji zavrgli skoraj 139.900 tisoč ton hrane, kar je približno 68 kg na prebivalca. Od tega kar polovico v gospodinjstvih.
Največ hrane pristane med odpadki, ker porabe hrane vnaprej ne načrtujemo, kupimo in pripravimo več hrane kot je dejansko potrebujemo, ostankov hrane pa ne znamo s pridom izkoristiti.
Hrana se zavrže vzdolž celotne dobavne verige
Ko govorimo o zavrženi hrani, s tem ne mislimo samo hrane, ki jo zavržemo kot porabniki v
gospodinjstvih, temveč tudi živila, ki jih zavržejo trgovine, ker jih ne prodajo, živila, ki jih zavržejo v restavracijah, hotelih, šolah, vrtcih, bolnišnicah in domovih za ostarele ter živila, ki jih proizvajalci ter pridelovalci izgubijo pri transportu in tudi živila, ki jih pridelovalci zaradi nestabilnih razmer na trgu pustijo propasti na poljih in v prehranskih predelovalnih obratih.
Zavedati se moramo, da ne zavržemo le 1,3 milijarde ton hrane, temveč skupaj z njo tudi velikanske količine vode, zemlje in energije, ki je bila porabljena za produkcijo te hrane.
Zavržena hrana, lakota in vpliv na podnebne spremembe
Omeniti je potrebno še, da obstaja velika razlika med bogatimi industrializiranimi državami ter tistimi v razvoju. Ljudje v bogatih državah namreč vsako leto zavržejo povprečno med 95 in 115 kg hrane na osebo, medtem ko v revnejših državah na leto zavržejo le med 8 do 11 kg hrane na osebo.
Veliko naše hrane se proizvaja prav v revnejših državah, kjer vlada lakota. Za te države je značilno tudi to, da primanjkuje vode in prav zaradi kmetij, kjer imajo razvite velike namakalne sisteme za proizvodnjo, mnogi ljudje sploh nimajo dostopa do pitne vode.
Zato je še posebej zaskrbljujoče, da z zavrženo hrano vržemo proč tudi ta dragoceni vir – vodo. Podatki Evropske komisije kažejo, da se tudi v Evropi 44% sladke vode porabi za kmetijstvo, zaradi pomanjkanja vode pa je prizadetih 11% evropskega prebivalstva. V EU se v enem letu v prehranski verigi zavrže npr. 9377 ton paradižnika.
Za pridelavo take količine paradižnika je potrebnih 90 kvadratnih kilometrov površin, 57 milijard litrov vode in sedem milijonov delovnih ur – pridelek pa konča na smetišču.
Po podatkih Organizacije za hrano in kmetijstvo (FAO) je v svetu podhranjenih 793 milijonov ljudi, v sami EU pa si 55 milijonov ljudi (9,6 % prebivalstva) niti vsak drugi dan ne more privoščiti kakovostnega obroka.
Zavržena hrana v veliki meri prispeva tudi k izpustom toplogrednih plinov, ki povzročajo segrevanje ozračja in tako pospešujejo podnebne spremembe. Proizvodnja enega kilograma hrane izpusti v ozračje 4,5 kg CO2, 8% človeških izpustov toplogrednih plinov pa gre na račun zavržene hrane.
EU se odločno zavzema, da bi se do leta 2030 količina zavržene hrane zmanjšala vsaj za polovico, glede na stanje danes.
Evropska komisija je preprečevanje nastajanja zavržene hrane določila kot ključno prednostno nalogo pri vzpostavljanju krožnega gospodarstva in trajnostne družbe. Skladno z navedenim je prva na svetu sprejela skupno metodologijo za merjenje količine zavržene hrane, na podlagi katere bodo države članice Evropske unije lahko tovrstne odpadke količinsko opredelile na vseh stopnjah prehranske verige in usklajeno spremljale količine zavržene hrane po vsej Evropski uniji od kmetijske proizvodnje do porabe gospodinjstev.
Prispevek je nastal v sklopu projekta Europe at your doorstep / Evropa na našem pragu, ki ga izvaja Zavod PIP, sofinanciran pa je s sredstvi Evropske unije.
