V poletnem času so na območju Severovzhodne Slovenije pogoste ujme s točo ali brez. Mnogokrat naredijo veliko škode, zato se je toliko bolj smiselno posvetovati s strokovnjakom, ki bo po ogledu predlagal najbolj primerno rešitev. Ukrepe na poljščinah zaradi poletnih ujm ob koncu junija in v začetku julija je pripravila Draga Zadravec, specialistka za poljedelstvo.
Ukrepe je treba vedno prilagoditi dejanskemu stanju, zato klasičnega recepta za ukrepanje ni. Na žitih pred žetvijo ujme povzročijo poleganje posevkov, toča pa dodatno izbija zrnje iz klasa. Trenutno so ječmeni na lažjih tipih tal zreli, večinoma že požeti. Zato je pri ječmenih smiselno takoj, ko to vremenske in talne razmere omogočajo in se rastline posušijo, čim prej opraviti spravilo. Zrnje lahko skladiščimo pri najvišji vlagi 13-14 %, če je vlaga ob žetvi višja, je pred treba skladiščenjem opraviti sušenje. Nekateri posevki ječmena na težjih tipih tal še niso bili zreli za žetev, ujme pa so povzročile poleganje in je toča izbila zrnje iz klasa. Za te posevke bo treba počakati, da klas popolnoma dozori in se posuši. V teh primerih bo smiselno opraviti žetev tudi pri višji vlagi in potem opraviti dodatno sušenje, ker se lahko na ta način prepreči rasipanje zrnja in morebitno kaljenje zrnja.
Podobno ukrepanje velja tudi na prizadetih posevkih pšenice, rži, tritikala, ovsa in pire. Ker so posevki na koncu vegetacije, bo stabilnost slame v času zorenja vse slabša, zato je nevarnost za poleganje ob neurjih vse večja. To pomeni, da bomo v slučaju nadaljevanja spremenljivega vremena prisiljeni iskati kompromis med možnimi stroški sušenja in izgubami zrnja.
Močno gnojeni in zgodaj posejani posevki koruze so neposredno pred metličanjem in so v času neurja ponekod popolnoma polegli. Rastline, ki so se pri poleganju zlomile se bodo v naslednjih dneh posušile. Rastline, ki niso polomljene in vse ležijo v isti smeri pa se bodo v naslednjih dneh na 1. ali 2. kolencu poravnale in naprej rasle. Tudi rastline koruze, ki bi eventualno polegle v naslednjih neurjih v prej opisanih pogojih, se bodo poravnale vse dokler ne bodo formirale storža, ko se več ne bodo dvignile zaradi teže. Izravnati se ne bodo mogle tudi rastline, ki so zaradi vrtincev vetra poležane mešano, ena preko druge. Te posevke je najboljše zmulčiti in presejati, posebna pozornost je potrebna zaradi uporabe talnih herbicidov pri izbiri naslednjega posevka. Posevke, ki so poškodovani samo od toče je najboljše pustiti, da se rane zacelijo. Največ škode zaradi toče nastane, podobno kot kot pri suši, če je toča padala v času svilanja, oziroma metličanja, ko lahko pričakujemo gluhost storžev (oklasek brez zrnja).
“Tudi pri zelo močno poškodovanih posevkih oljnih buč priporočam čim prej prizadete posevke poškropiti z aminokislinami, oziroma z bakrovimi pripravki. Med najbolj uporabnimi so pripravki Labikuper ali Coptrel, saj so že kombinirani pripravki z nekaj bakra in aminokislinami, kar bo prispevalo k boljšemu celjenju ran. Z istim namenom lahko uporabimo tudi druge podobne pripravke, ki jih dobimo na trgu. Nasvet velja za močno prizadete posevke, pri katerih je vreža na razdalji 50-60 cm od sredine rastline nepoškodovana, oziroma je manj poškodovana. Pri hibridih z bolj grmičasto rastjo bo prišlo do regeneracije, če je ostal nepoškodovan (nepolomljen), oziroma je rahlo poškodovan rastni vršiček. Mlajši plodovi bodo verjetno zgnili in odpadli, manj poškodovani dobro formirani plodovi pa znajo nadaljevati z razvojem. Nekaj dni po uporabi bakrovih pripravkov priporočam redno uporabo fungicidov za zatiranje klasičnih bolezni na bučah“, je še zapisala Zadravčeva.
