Zadnje leto in pol je polno sprememb, predvsem zaradi situacije COVID-19. Poleg vpliva na psihofizično stanje in stanje “duha”, pa je situacija v kateri se je znašel ves svet, posegla tudi v prehranske navade posameznikov. Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je objavila zanimiv prispevek s področja vpliva covid-19 na prehranske navade.
Študije so poleg sprememb v našem duševnem, telesnem in psihičnem zdravju pokazale, da je pandemija covida-19 spremenila tudi naše prehranske navade, poroča ZPS. “Medtem ko so spremembe življenjskega sloga pri nekaterih spodbudile večjo željo po zdravem prehranjevanju, sta pri drugih stres in negotovost vodila do pogostejšega poseganja po živilih, bogatih z maščobami, sladkorji in soljo, ter po alkoholu, s tem pa do manj ustreznih prehranskih navad,” poroča ZPS.
Kako Covid-19 vpliva na prehranske navade?
Uravnotežena ima pomembno vlogo pri vzdrževanju močnega imunskega sistema in ohranjanju zdravja. Kot vemo, ni čudežnega živila, ki bi okužbo z virusom SARS-CoV-2 preprečilo ali jo celo pozdravilo, a lahko prispevamo toliko, da poskrbimo za zdrav imunski sistem.
Po poročanju ZPS je ključnega pomena zadosten dnevni vnos zelenjave (400 g) in sadja (250 g), beljakovin živalskega in rastlinskega izvora (meso, ribe, jajca, mleko in mlečni izdelki, stročnice (fižol, čičerika, soja)), maščobnih kislin, predvsem omega-3 (ogrščično olje, ribe) in tekočin (vsaj dva litra). “Posebno funkcijo pri krepitvi imunskega sistema imajo tudi vitamini in minerali. V zadnjem obdobju poteka več raziskav, v katerih dobiva vitamin D posebno veljavo v povezavi s covidom-19,” pišejo na ZPS.
“Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, na Oddelku za živilstvo, so v okviru diplomskega dela preučili znanstveno literaturo in poskušali ugotoviti, ali so se med pandemijo spremenile prehranske navade odraslih pri nas in v svetu, zakaj so se spremenile in kako,” še pišejo na ZPS.
Kot so ugotovili so ljudje zaradi strahu pred okužbo, higienskih razlogov in spremenjenega delovnega časa zmanjšali vnos svežih živil, pogosteje uživali obroke, povečali vnos sladkih in slanih prigrizkov, nekateri so začeli celo posegati po alkoholu in drugih psihoaktivnih substancah, zasledili pa so tudi pogostejšo pripravo obrokov pripravljenih doma. “Pozitivno je, da so starši v kuhinjska opravila vključevali tudi otroke, kar ugodno vpliva na izoblikovanje boljših prehranskih navad. Poleg tega je skupen čas, preživet v kuhinji, omejil preživljanje prostega časa pred digitalnimi zasloni, ki se je ravno med pandemijo močno podaljšal,” so zapisali.
Podrobnosti najdete na spletni strani ZPS.
