Evropski zeleni dogovor določa pot, s katero bo Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. V njem je predstavljena nova, trajnostna in vključujoča strategija za rast, katere cilji so spodbuditi gospodarstvo, izboljšati zdravje in kakovost življenja ljudi ter poskrbeti za ohranitev našega življenjskega okolja.
Neukrepanje bi imelo uničujoč vpliv na naravo in bo povzročilo nepopravljive spremembe v številnih ekosistemih.
Višje temperature in vse bolj ekstremni vremenski pojavi bodo imeli uničujoče posledice za gospodarstvo EU, prav tako pa bodo negativno vplivali na sposobnost držav pri proizvodnji hrane. Evropski zeleni dogovor je tako strategija za preobrazbo EU v pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim in zelenim gospodarstvom, ki bo do leta 2050 izničila neto izpust toplogrednih plinov in odpravila produkte, ki jih ni mogoče reciklirati. Toda ta preobrazba mora biti pravična in vključujoča za vse državljanke in državljane EU – na prvem mestu morajo biti ljudje, ki so v najbolj ranljivem položaju.
Zeleni prehod v energetiki
Evropska unija je še vedno odvisna od fosilnih goriv, proizvodnja in uporaba energije pa ustvarja več kot 75 % vseh emisij toplogrednih plinov, pri čemer je EU že vodilna v svetu po proizvodnji energije iz obnovljivih virov. Eden od osrednjih srednjeročnih ciljev je povečanje učinkovitosti pri rabi energije – EU se je zavezala da bo do leta 2030 znižala porabo energije za vsaj 32,5 %.
Učinkovitejša raba energije pomeni zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, izboljšanje energetske varnosti in ustvarjanje novih delovnih mest. Preobrazba energetskega sektorja bo prinesla postopno popolno opustitev premoga kot energenta in izdatno povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Preobrazba bo prav tako vplivala na potrošnike, pri čemer je treba v ozir vzeti predvsem gospodinjstva, ki se nahajajo v energetski revščini, ker si ne morejo privoščiti nujno potrebnih energetskih storitev in jim zagotoviti vso potrebno podporo.
Zeleni prehod v industriji
Da bi uspeli do leta 2050 doseči povsem trajnostno gospodarstvo, ki ga bo poganjala zelena energija, bomo morali korenito spremeniti industrijski sektor. Pridobivanje in predelava surovin sta se med letoma 1970 in 2017 potrojili in še naraščata. Več ko polovica emisij toplogrednih plinov pa izhaja ravno iz pridobivanja in predelave surovin, zato bosta transformacija in modernizacija sektorjev jeklarske, kemijske in cementne industrije bistvenega pomena za nadaljnjo zagotavljanje uspešnega gospodarstva EU.
Eden od bistvenih fokusov evropskega zelenega dogovora bo tudi zagotovitev krožnega gospodarstva, kar pomeni sprejetje ukrepov za spodbujanje podjetij, da uporabljajo, proizvajajo in prodajajo trajnostne izdelke, ki jih bo mogoče ponovno uporabiti.
Zeleni prehod v kmetijstvu in prehranskem sistemu
Za zagotavljanje pravičnega, zdravega in okolju prijaznega prehoda v zeleno in trajnostno naravnano kmetijstvo ter prehranski sistem, je EU oblikovala Strategijo od vil do vilic, s katero bo vsem akterjem zagotovljen pravičen, zdrav in vzdržen prehod. Posebna pozornost bo namenjena zmanjševanju uporabe pesticidov v kmetijstvu (zmanjšanje rabe kemičnih pesticidov za 50 % do leta 2030) in zmanjšanju uporabe antibiotikov pri živalih.
Hkrati bo posebna spodbuda namenjena ekološkemu kmetovanju. Poleg zmanjšanega onesnaževanja okolja bo Strategija od vil do vilic pozitivno vplivala tudi na zdravje potrošnikov, ki bodo imeli na voljo bolj kvalitetno in zdravo hrano, kar bo hkrati zmanjšalo s slabim zdravjem povezane stroške družbe.
Mednarodno povezovanje za naslavljanje podnebne problematike
Podnebne krize ne bo nihče sposoben rešiti sam, podnebne spremembe so globalno vprašanje, zato je mednarodno sodelovanje in povezovanje bistvenega pomena, EU pa mora v spodbujanju zelenega prehoda prevzeti vodilno vlogo. EU že sodeluje z regionalnimi in gospodarskimi skupinami pri razvoju politike, sklepanju dvostranskih sporazumov in vključevanju trajnostnega razvoja v trgovinske sporazume. Zavzema se tudi za pomoč državam v razvoju, da se prilagodijo podnebnim spremembam.
Kako bo evropski zeleni dogovor financiran?
EU je po predstavitvi evropskega zelenega dogovora predstavila tudi naložbeni načrt za evropski zeleni dogovor, s katerim bo do konca desetletja zagotovljenih za okoli 1000 milijard evrov naložb. Približno polovica teh sredstev bo zagotovljena iz proračuna EU, iz programov za okoljske projekte in iz kmetijskih skladov: sklad za regionalni razvoj, kohezijski sklad, sklad InvestEU, sklad sistema za trgovanje z izpusti (ETS), program Obzorje Evropa in program LIFE.
Sredstva bodo namenjena:
– naložbam v čisto energijo,
– naložbam v nove, zelene tehnologije,
– naložbam v energetsko prenovo stavb,
– naložbam v usposabljanje delavcev za nova, zelena delovna mesta prihodnosti,
– naložbam v podjetja za izvedbo zelenega prehoda.
Prispevek je nastal v sklopu projekta Europe at your doorstep / Evropa na našem pragu, ki ga izvaja Zavod PIP, sofinanciran pa je s sredstvi Evropske unije.
