Prijaznost je v zadnjih letih postala fenomen, za katerega se pogosto zdi, da je bolj stvar bontona, vzgoje in na nek način v zadnjem času sociološki fenomen, ki kriči po klikabilnosti, lajkabilnosti na socialnih omrežjih, so zapisali v Humanitarčeku- društvo za promocijo humanitarne dejavnosti.
13. november je mednarodni dan prijaznosti, ki ga v Sloveniji pospešeno zaznamujemo zadnjih nekaj let in katerega uradni nosilci smo ravno Humanitarčki, ki si utopično želimo, da bi prijaznost preprosto postala del našega vsakdana.
Mednarodni dan prijaznosti obeležujemo od leta 1998, ko je bila podpisana deklaracija o prijaznosti. Prve države, ki so ga začele obeleževati, so bile Kanada, ZDA in Singapur. Vsako leto na ta dan z deljenjem rumenih rož poudarjajo potrebo po preprostih dejanjih, s katerimi polepšamo življenje drug drugemu.
Leta 2015 je predsednica društva Ninna Kozorog namreč med potovanjem na Irskem na radiu poslušala oddajo o »prijaznosti«. Glede na to, da smo vsi iz otroštva navajeni
predvsem nedeljskih čestitk in pozdravov je bila še toliko bolj presenečena nad oddajo, v
katero so ljudje sporočali, kaj se jim je lepega zgodilo čez teden – katera naključna dobra
dela so se jim zgodila ali pa so jih naredili sami. Še preden se je vrnila iz potovanja, je
akcija stekla … . In tako se je rodil projekt Naključne prijaznosti tudi v Sloveniji.
Pravzaprav je na nek svojstven način šlo za vsakodnevno nadgradnjo decembrskega projekta 30 dni za 30 srčnih dejanj, v katerem Humanitarčki že skoraj desetletje vsak dan poskušajo spodbujati k malim akcijam…
Ideja je bila preprosta – da spomnijo in spodbudijo ljudi, da z malimi dejanji lahko lepšajo svet ljudem okrog sebe … Znancem, prijateljem in tudi popolnim neznancem. Akcije so preproste, prinese jih vsakodnevni ritem in življenje.
13. november je tako dan, ko poskušamo na vsak način še spotencirati to medosebno
prijaznost, ta majhna dela. Leta 2014 smo z umetniško šolo Atilem pod mentorstvom
Melite Ragolič pripravili prve kamenčke z dobrimi mislimi za bolnike z multiplo sklerozo, ki
so poželi takšno navdušenje, da smo se odločili, da tradiconalne rumene rožice, ki so del
praznovanja Mednardonega dneva prijaznosti v tujini – nadomestijo kar s kamenčki. Siv
neugleden kamenček, oblečen v barve in da pozitivnimi mislim preverjeno nariše nasmeh
na obraz prav vsakemu.
Poleg tega pa je bistveno trajnejši od rumenih rožic. Veseli so, da se je akciji že prvi leto pridružilo toliko ljudi. Najprej sm sanjali o 10.000 kamenčkih, sedaj so že lani – kljub koroni – presegli številko 20.000, kar je največja tovrstna akcija barvanja kamenčkov na svetu.
Vključenih je več je 451 vrtcev in šol, 49 podjetij in nešteto posameznikov.
Letos so se odločili, da bomo kamenčkom dodali tudi sporočilce, da bodo tisti, ki ne
spremljajo socialnih omrežij lahko sledili akciji …Apelirajo torej na vse, da se jim pridružijo
z barvanjem kamenčkov. Kjerkoli. Kadarkoli. Lahko že v času teh počitnic.
Obenem pa najdene kamenčke objavijo na socialnih omrežjih s pripisom
#nakljucnaprijaznost, #kamencekprijaznosti, #danprijaznosti, da bodo tisti, ki so
kamenček, ki ste ga našli, izdelali – lahko videli, da je dobil novega lastnika ….
Nam bo letos uspelo preseči številko 25.000? Humanitarčki so do sedaj uspešno
»zabeležili« že 24.751 kamenčkov.
Zakaj ne bi podali naprej še veljavnega listka s plačano parkirnino, če ga ne potrebujemo
več? Zakaj ne bi plačali kave mamici z dvema otrokoma na koncu dolge vrste? Ali pa
nekomu podarili dežnika na deževen dan, če vemo, da nas do avta loči le korak ali dva?
Dejanje tako lahko izvede čisto vsak, kjerkoli, kadarkoli – s kartico ali brez.
Sami so v poletnih mesecih za brisalce avtomobilov zatikali sončnice in upali, da bodo ljudem polepšali dan, v deževnih dneh delili dežnike ljudem, ki jih nimajo, sendviče brezdomcem, nogavice, na kavnih avtomatih puščali drobiž za kavo in na vetrobranskih steklih lepe misli. V ta namen lahko priložite tudi sporočilo, s katerimi boste nekoga spodbudili, da nadaljuje z dejanji, pozivajo iz Humanitarčka.
