Ta vikend so na zelenici pred stolpnico v Ljubljanski ulici zasadili mini gozdiček po metodi japonskega botanika Akire Miyawakija. Gre za območje, ki ni večje od teniškega igrišča, gozdiček pa bo poseben in hitro rastoč. Za zasaditev sta poskrbeli Organizacija za participatorno družbo in Iniciativa mestni zbor v sodelovanju z Mrežo za prostor in Mestno občino Maribor.
“Gre za hitro rastoč, sonaravni, urbani gozdiček, ki ga sadimo po metodi japonskega botanika Akira Miyawakija. Ta metoda je razširjena po številnih evropskih mestih. In sicer gre za gozdičke, ki blažijo podnebne spremembe po mestih,” je povedala Urška Breznik in Iniciative Mestni zbor. “Običajno se sadijo na degradiraih območjih, kje je veliko asfalta, betona, kjer so ceste in avtoceste ali pa, kjer so topotni otoki,” je razložila Breznikova in dodala: “Ravno ta lokacija v Mariboru meji na enega največjih toplotnih otokov.”
Načrt zasaditve so pri Iniciativi Mestni zbor pravzaprav pripravili že julija, skupaj s krajinsko umestitvijo v prostor. Pri akciji pa poleg iniciative sodeluje še Organizacija za participatorno družbo. Gre za projekt, ki je sofinanciran iz Mreže za prostor, ta pa iz ekosklada. Pri petkovem in sobotnem delu je sodelovalo več prostovoljcev. Breznikova je poudarila, da če bi bili drugačni časi, bi z veseljem povabili zraven še stanovalce bližnjih večstanovanjskih zgradb, a so zaradi preventivnih ukrepov pri omejevanju koronavirusa to idejo opustili, tako so bili pri zasaditvi prisotni le tisti z ustreznim dovoljenjem.
Pri sami zasaditvi so sodelovali z arboristko in gozdarjem. Zasadili so avtohtone drevesne vrste in avtohtona grmičevja, npr. hrast, brezo, črni trn, glog, nešpljo in druge vrste. Gozdar Klemen Kamenik je prav to tudi poudaril: “Pri izboru smo težili k avtohtonem semenskem materialu. Tako da imamo tu še gaber, lipo, glog, trdoleska, divja češnja, trepetlika. Izbirali smo čim več cvetočih vrst, ki bodo privabljale tudi opraševalce. Pa tudi plodonosnih vrst, ki bodo služile kot hrana za ptice. Na nek način tu zdaj ustvarjamo jedro biodiverzitete v lokalnem okolju.” Sama metoda predvideva izredno gosto zasaditev. “Mi s to zasaditvijo posnemamo naraven proces, kjer se rastline same zasadijo prevej nagosto. Nato pa se preko razvoja sukcesije posanezne vrste najdejo svoj prostor,” je dejal Kamenik in dodal, da je njihov namen zasaditi rastline, nato pa jih pustiti na miru, da same rastejo v naravni kompeticiji.
Fotogalerija:
