EU in položaj mladih – s pandemijo COVID-19 je postalo še očitneje, da je treba uresničevanje teh nalog pospešiti. Čeprav je šlo predvsem za zdravstveno krizo, je imela ta negativen vpliv tudi na gospodarstvo, EU je zdrsnila v recesijo, veliko ljudi je ostalo brez dela, med njimi je bilo predvsem veliko mladih.
Večina mladih je zaposlenih v sektorjih, ki jih je kriza močno prizadela, kot so turizem, prehrana, umetnost, zabava ter trgovina na debelo in drobno. Za mlade v številnih državah članicah je to že druga gospodarska recesija v njihovih mladih življenjih.
Mladi, ki so ob vrhuncu prejšnje krize zaposlovanja mladih šteli 18 let, imajo zdaj komaj 25 let. Izzivi bodo za diskriminirane ali ranljive skupine verjetno še izrazitejši, saj upad gospodarske rasti običajno poveča neenakosti.
Evropska unija je zato predstavila program za socialno Evropo in v njegovo središče postavila ljudi. Komisija od takrat pri svojem delu v ospredje postavlja prizadevanja za pomoč mladim, s čimer izpolnjuje svojo obljubo.
Glavne naloge so:
– krepitev izobraževanja in usposabljanja,
– spodbujanje zaposlovanja mladih,
– zagotavljanje poštenih delovnih pogojev.
Ukrepi EU za pomoč mladim
1) Okrepitev jamstva za mlade
Jamstvo za mlade, uvedeno leta 2013 na vrhuncu prejšnje krize zaposlovanja mladih, je imelo pomemben preobrazbeni učinek v številnih državah članicah. Ustvarilo je priložnosti za mlade, spodbudilo strukturne reforme in inovacije ter okrepilo javne službe za zaposlovanje. Zaradi daljšega trajanja prehodov iz izobraževanja v zaposlitev in trajnostne vključitve na trg dela, se s predlogom ciljna skupina z vseh brezposelnih ali neaktivnih mladih, mlajših od 25 let, razširja na vse, mlajše od 30 let. Predlog podpira ukrepe za ustvarjanje delovnih mest ter različne aktivacijske ukrepe, kot so svetovanje, karierna orientacija in zagovorništvo.
2) Pospešitev reform na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja
Poklicno izobraževanje in usposabljanje sicer vse bolj upošteva potrebe naše odrasle
populacije po izpopolnjevanju in prekvalifikaciji, ključno vlogo pa ima tudi pri podpiranju
zaposlovanja mladih, zlasti z vajeništvi. Sistemi poklicnega izobraževanja in usposabljanja
bodo pripravljeni na prihodnost, če bodo usklajeni z zelenim in digitalnim prehodom ter se
bodo lahko prilagajali kakršnim koli prihodnjim izzivom. To pomeni vlaganje v njihovo
digitalno pripravljenost ter zagotavljanje dostopa do potrebnih orodij in tehnologij za
vsako učečo se osebo, učitelja in vodjo usposabljanja. Pomeni tudi spodbujanje razvoja
čvrstega nabora znanj in spretnosti, da se ljudem omogoči, da lahko na okoljsko trajnosten
način oblikujejo, proizvajajo in upravljajo proizvode in storitve, delodajalcem pa zagotovi
usposobljena delovna sila, ki jo potrebujejo. Posodobljena in prožnejša politika poklicnega
izobraževanja in usposabljanja bo omogočila lažji prehod iz sveta izobraževanja v svet dela.
3) Dodatna podpora zaposlovanju mladih
– EU bo podpirala evropsko mrežo javnih služb za zaposlovanje in krepila njeno
zmogljivost vzajemnega učenja. Ta vseevropska mreža bo zadolžena za razmislek o
celovitem vzajemnem učenju in izmenjavi inovativnih praks, da se okrepijo
zmogljivosti javnih služb za zaposlovanje, ki so namenjene podpiranju zaposlovanja
mladih.
– EU bo podpirala krepitev mrež za obetavne mlade podjetnike. Podpora bo
namenjena zlasti mladim ženskam ter drugim diskriminiranim ali ranljivim skupinam,
ob tem pa se bodo spodbujale priložnosti za samozaposlitev v digitalnem in zelenem
gospodarstvu.
– Akcijski načrt Komisije za socialno gospodarstvo, ki je načrtovan za leto 2021, bo prav
tako osredotočen na mlade ter bo vključeval podjetniške priložnosti, ki jih prinaša
socialno gospodarstvo, kot so pomoč lokalnim skupnostim, sklepanje lokalnih zelenih
dogovorov in aktiviranje ranljivih skupin
Predstavljeni ukrepi bodo podprti z različnimi instrumenti EU
Finance za izboljšanj položaja mladih bodo na voljo neposredno v dolgoročnem proračunu EU ter v mehanizmu za okrevanje in odpornost. Poleg tega pa bodo sredstva na voljo tudi v drugih instrumentih EU.
Evropski sklad za regionalni razvoj ter sklad InvestEU v okviru sklopa za socialne naložbe ter znanja in spretnosti (s predlaganim proračunom v višini 3,6 milijarde EUR) in novega instrumenta za strateške naložbe (s predlaganim proračunom v višini 31 milijard EUR) lahko zagotovita pomembne, v prihodnost usmerjene naložbe v infrastrukturo za izobraževanje in usposabljanje, posodabljanje in prilagajanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter prehod na okoljsko ambiciozne tehnologije.
Poseben sklop za mala in srednje velika podjetja v okviru InvestEU lahko manjšim podjetjem pomaga pri zadovoljevanju njihovih potreb po usposabljanju in njihovih zmogljivostih za zaposlovanje mladih.
Podrobnejše informacije so na voljo TUKAJ.
Prispevek je nastal v sklopu projekta Europe at your doorstep / Evropa na našem pragu, ki ga izvaja Zavod PIP, sofinanciran pa je s sredstvi Evropske unije.
