Evropska komisarka za zdravje in varnost hrane Stella Kyriakides je pred torkovim neformalnim zasedanjem zdravstvenih ministrov na Brdu pri Kranju za STA navedla, da epidemiološki ukrepi držav članic EU ne morejo biti povsem enaki. Vsaka država ima glede svoje značilnosti napredovanja pandemije, zato mora ustrezno prilagoditi svoje odločitve.
Komisarka je poudarila, da je odločitev glede uporabe covidnih potrdil za druge namene kot potovanja v rokah posameznih držav članic Evropske unije (EU). “Državam članicam pa nudimo ocene tveganja in priporočila o najučinkovitejših ukrepih,” je pojasnila Kyriakidesova. Kot primer je navedla omejitev potovanj ob širjenju zaskrbljujočih različic koronavirusa ali ob hitri rasti števila okuženih.
Edini cilj omejevalnih ukrepov je bil po besedah Kyriakidesove zaščita ljudi. “Zagotovo vemo, da so bili javnozdravstveni ukrepi, ki so bili sprejeti v različnih trenutkih od začetka pandemije covida-19, učinkoviti pri nadzoru širjenja virusa,” je poudarila. Trenutno se po njenih besedah soočamo s tem težkim ravnovesjem med potrebo po previdnosti in razvojem “nove normalnosti” sobivanja z virusom. Po njenih besedah bi ob odpravi vseh omejitev širjenja okužb s koronavirusom te do konca novembra brez dodatnih cepljenj narasle.
Virus se še vedno širi in vsi še niso cepljeni, opozarja komisarka. Ob tem je izrazila optimizem, ker da je vseeno velik del prebivalstva EU zaščiten z varnimi in učinkovitimi cepivi, število novih primerov pa se že nekaj tednov zmanjšuje.
Komisarka si želi stabilnih epidemioloških razmer v vseh državah članicah. “Nikoli ni šlo za tekmovanje med članicami ali poudarjanje, da so se nekatere odrezale bolje kot druge,” je pojasnila. Kyriakidesova tako izpostavlja zagotavljanje zaščite za vse državljane in omejitev pandemije povsod.
Minister za zdravje Janez Poklukar je pred srečanjem za STA navedel, da so z državami članicami EU predvideli tudi razpravo o ukrepih za premagovanje nezaupanja v cepiva proti covidu-19 in cepljenje. Razlike v precepljenosti so med državami članicami še vedno velike, je poudaril. “Evropska unija je ubrala podobno pot, primerljivo strategijo cepljenja, vendar pa se prebivalci držav drugače odzivajo na cepljenje. Vsem državam članicam pa je skupno, da pozivajo, odgovarjajo na dvome in vprašanja o cepivih in tako približajo cepiva ljudem,” je pojasnil.
Strategija cepljenja je evropska zgodba o uspehu, vendar je bila tudi priložnostna rešitev, je prepričana Kyriakidesova. Pandemija je po njeni oceni zelo jasno pokazala, da naš okvir zdravstvene varnosti ni pripravljen na tako obsežno krizo. V okviru Evropske zdravstvene unije so zato v pripravi okrepljeni mandati Evropske agencije za zdravila (Ema) in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), predlagana uredba o čezmejnih nevarnostih za zdravje ter evropski načrt pripravljenost na biološke grožnje (odbor Hera).
“V prihodnje bomo tako imeli močnejši ECDC, ki bo bolje opremljen za izvajanje epidemiološkega nadzora po Evropi in ocenjevanje zmogljivosti pripravljenosti EU,” navaja komisarka. Po njenih besedah bomo imeli tudi močnejšo Emo, ki bo pooblaščena za blaženje možnega pomanjkanja zdravil po vsej EU in zagotavljanje hitrejšega svetovanje o najbolj obetavnih zdravilih v primeru prihodnjih kriz.
“Uredba o čezmejnih zdravstvenih grožnjah bo omogočila boljše mehanizme po vsej EU, da bomo lahko v prihodnje odločno in skupaj ukrepali,” navaja komisarka. Nazadnje bo odbor Hera združila vse te elemente v odzivih na prihodnje zdravstvene krize, dodaja.
Novi odbor Hera je po besedah Kyriakidesove ključni instrument Evropske zdravstvene unije. “V primeru krize bodo razviti ključni medicinski protiukrepi, kot so cepiva in jasni načrti za njihovo proizvodnjo in uporabo,” napoveduje komisarka. Hera je strukturna rešitev, ki je junija 2020, ko smo začeli s strategijo EU o cepivih, nismo imeli, opominja komisarka in poudarja, da bodo naslednjič potrebna cepiva na voljo veliko prej.
Epidemija je razkrila potrebo po hitrejšem in enotnejšem odzivu EU. Iz te pomembne izkušnje se moramo učiti in se skupaj pripraviti na prihodnost, poudarja Poklukar in dodaja, da so države članice v odbor Here že imenovale svoje člane. Ministrstvo za zdravje je po njegovih besedah v odbor imenovalo generalno direktorico direktorata za zdravstveno varstvo Marijo Magajne.
Na vprašanje, če bo govoril tudi s predstavniki Danske, kjer so se odločili, da ne bodo cepili s cepivom Janssen, je Poklukar odgovoril, da bo Danska, kot večina držav, sodelovala na daljavo. “Prepričan sem, da se bomo tekom razprave ministri dotaknili tudi danskega primera in podobnih primerov,” je napovedal. Pojasnil je, da v Sloveniji sledimo usmeritvam stroke in ob tem po zgledu drugih držav, ki so so ob zadostni precepljenosti odpravile epidemiološke ukrepe, pozval k cepljenju.
Na torkovem neformalnem zasedanju ministrov za zdravje Evropske unije bo rdeča nit gradnja odporne zdravstvene unije. Ministri se bodo seznanili z najnovejšim razvojem pandemije in vidikih cepljenja s strani Evropske komisije, so sporočili z ministrstva za zdravje.
vir: lokalec.si
