Svetovni dan boja proti raku, ki ga bomo obeležili v soboto, letos opozarja na neenakosti pri obravnavi bolnikov z rakom. Ob tem sta Evropska komisija in OECD izdala poročilo o stanju neenakosti na področju raka, ki za Slovenijo ugotavlja, da je enakost oskrbe bolnikov z rakom sicer na visoki ravni, več naporov pa moramo namenjati preventivi.
Po podatkih slovenskega registra raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana v Sloveniji vsako leto za rakom na novo zboli več kot 16.000 oseb, več kot 6500 pa jih umre.
Kot so v skupni izjavi pred svetovnim dnevom boja proti raku zapisali pri Onkološkem inštitutu Ljubljana, Državnem programu za obvladovanje raka in ministrstvu za zdravje, je vpliv socio-ekonomskih neenakosti na pojavljanje in izid rakave bolezni v Sloveniji, kot tudi celotni Evropi, še vedno velik.
Poročilo Evropske komisije in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o stanju neenakosti na področju raka v državah članicah je sicer pokazalo, da ima v Sloveniji vsak posameznik dostop do onkološkega zdravstvenega varstva in da je enakost oskrbe bolnikov z rakom na visoki ravni, saj ne glede na različno socio-ekonomsko razvitost regij ne beležimo večjih razlik med njimi.
Onkološki bolnik v Sloveniji ima najmanjše finančno breme iz lastnega žepa pri oskrbi raka med vsemi državami EU, so poudarili v izjavi.
Po številu novih primerov rakov in umrljivosti je Slovenija v spodnji polovici med državami članicami. Preživetje bolnikov glede na EU pa se je v zadnjih desetih letih nadpovprečno povišalo, in sicer za več kot 10 odstotkov, kar gre pripisati tudi ciljem in ukrepom državnega programa obvladovanja raka, so dodali.
Eden od pomembnejših ciljev programa je zagotavljanje enakosti onkološke oskrbe in izboljševanje njene kakovosti. Slovenija je prav tako ena od redkih držav EU, ki ima uspešno vzpostavljene vse tri presejalne programe za raka (Zora, Dora, Svit).
Najpogostejši raki v razvitem svetu in tudi pri nas (kože, pljuč, dojk, prostate ter debelega črevesa in danke) so leta 2019 predstavljali 60 odstotkov vseh ugotovljenih rakov. Po mnenju strokovnjakov so ti raki povezani z nezdravim življenjskim slogom, predvsem s kajenjem, čezmernim pitjem alkoholnih pijač, neustrezno prehrano, premalo gibanja in posledično prekomerno težo ter čezmernim sončenjem. Največje breme v državi predstavlja pljučni rak.
Poročilo tudi ugotavlja, da moramo v Sloveniji več naporov namenjati primarni preventivi.
“Zavedamo se, da bi lahko s primarno preventivo v Sloveniji preprečili skoraj polovico vseh rakov. Zaradi tega smo na ministrstvu še okrepili izvajanje preventivnih aktivnosti, zlasti tistih, ki se morda v obdobju epidemije covida-19 niso v celoti izvajale. V letu 2022 smo zagotovili tudi sredstva za spodbujanje projektov primarne preventive, ki jih izvajajo različne nevladne organizacije,” je dejala koordinatorica državnega programa (2022-2026) z onkološkega inštituta Sonja Tomšič. Po njenih besedah je pomembno, da državljani poznamo 12 preventivnih korakov Evropskega kodeksa proti raku in jih po najboljših močeh udejanjamo.
V Sloveniji se spopadamo s pomanjkanjem kadra in opreme, zadnje zlasti na področju slikovne diagnostike. Onkološki inštitut Ljubljana je sicer z akcijskim načrtom že pristopil k nakupu dodatne naprave PET-CT (pozitronska emisijska tomografija), kjer je trenutno tudi največ pomanjkanja znotraj onkološkega zdravstvenega varstva, so še navedli v izjavi.
vir: lokalec.si
