Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije opozarjajo, da mnoga podjetja v luči koronske krize ne bi prenesla dodatnega pritiska v obliki dviga minimalne plače. Pozivajo, naj ta za 2021 ostane pri 940,58 evra. Pozivom k zamrznitvi minimalne plače se je pridružilo tudi Združenje kovinskih materialov in nekovin pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Ob tem opozarjajo, da se bodo podjetjem v panogi letos čisti prihodki od prodaje v povprečju znižali za okoli 27 odstotkov, 81 odstotkov podjetij pa bo beležilo upad prodaje.
V zbornici in obeh združenjih delodajalcev so opozorili, da se mnoga podjetja soočajo z izjemno oteženimi gospodarskimi razmerami, povezanimi z epidemijo covida-19, in si na vse načine prizadevajo za ohranitev poslovanja in delovnih mest. “Spremenjen način določitve višine minimalne plače za leto 2021 po formuli, kot izhaja iz zakona o minimalni plači, bi v tem trenutku dodatno nesorazmerno obremenil gospodarstvo. Tega dodatnega bremena mnoga podjetja ne bi prenesla,” so zapisali v pozivu, ki so ga pred petkovo sejo naslovili na ekonomsko-socialni svet. Po njihovih navedbah je treba upoštevati, da bi višji stroški dela pomenili dodatno zmanjševanje števila delovnih mest. Zato višanju minimalne plače s 1. januarjem 2021 nasprotujejo. Predlagajo, da se minimalna plača za prihodnje leto določi v višini 940,58 evra mesečno, torej v enaki višini, kot je bila določena za letos. “Ob tem se zavedamo, da je tudi za zaposlene delo v trenutnih razmerah, povezanih z ukrepi za preprečevanje širjenja covida-19, oteženo,” so zapisali in dodali, da zato predlagajo tudi, da se v okviru sedmega protikoronskega zakona sprejme ukrep, na podlagi katerega bodo vsi zaposleni v gospodarstvu, ki so prejemniki minimalne plače in delo tudi dejansko opravljajo, v letu 2021 prejeli mesečni krizni dodatek, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov, ter ga v celoti plača država.
V SBC – Klubu slovenskih podjetnikov podpirajo rast minimalne plače ob gospodarski rasti
Na temo minimalne plače so se oglasili tudi v SBC – Klubu slovenskih podjetnikov. Kot so zapisali, podpirajo rast minimalne plače ob gospodarski rasti. “V času akutne krize, kot smo ji priče zdaj, pa bomo z njenim dvigom ogrozili številne že tako socialno šibke,” so zapisali. Mnoga podjetja, ki so bila že prej šibka, pa tudi nekatera, ki so bila pred krizo finančno močna, bijejo boj za preživetje, so opozorili in se pridružili drugim gospodarskim organizacijam pri pobudi za zamrznitev minimalne plače.
Združenje kovinskih materialov in nekovin pri GZS predlaga učinek dviga minimalne plače na drugačen način
Člani Združenja kovinskih materialov in nekovin pri GZS so v anketi o ocenah ekonomskega vpliva minimalne plače v 2021 med najpogostejšimi ukrepi v primeru dviga minimalne plače nad 10 odstotkov napovedali zmanjševanje števila zaposlenih, so v sporočilu za javnost zapisali pri GZS. Sledila sta ukrep večjih vlaganj v avtomatizacijo poslovanja in ukrepi za dvig produktivnosti na stroškovni ravni. Upravni odbor združenja kovinskih materialov in nekovin se je z analizo GZS in predlogom zbornice za začasno zamrznitev dviga minimalne plače seznanil na četrtkovi seji in se v celoti pridružil argumentom zbornice. “Industrija se nahaja v izrednih razmerah, ki so posledica višje sile, zato je potrebno temu primerno ukrepati,” so poudarili. Upravni odbor združenja predlaga, da se učinek dviga minimalne plače doseže na drug način, npr. z davčno olajšavo, tako da ne pride do dviga bruto zneska minimalne plače, s priznano olajšavo pa se dvigne neto znesek minimalne plače. Razporeditev koristi od povečanja bruto minimalne plače na način, kot se izvaja sedaj, namreč po njihovi oceni kaže, da od povečanega stroška delodajalca dobi delavec samo dobro tretjino, država pa dobi skozi povečanje davkov in prispevkov skoraj dve tretjini zneska.
Dvig minimalne plače naj bi prispeval k izgubi 8000 do 30.000 delovnih mest
Po oceni Analitike GZS bi dvig minimalne plače prispeval k izgubi 8000 do 30.000 delovnih mest. Uveljavitev novele zakona je že v letu 2020 vplivala na dvig bruto minimalne plače za šest odstotkov in več (tudi do 20 odstotkov zaradi izločitve dodatkov), v letu 2021 pa bi za podjetja pomenila dodaten dvig minimalnih plač od devet do 32 odstotkov), so zapisali.
Sindikati so odločno proti zamrznitvi minimalne plače, napovedujejo stavko
Sindikati po drugi strani ideji o zamrznitvi ostro nasprotujejo in so že začeli s pripravami na vse oblike sindikalnega boja, tudi splošno stavko. Danes bodo o minimalni plači razpravljali tudi na seji Ekonomsko-socialnega sveta. Vlada naj bi namreč v osnutek sedmega protikoronskega zakona vključila tudi določilo, po kateri naj bi nova formula za izračun minimalne plače ne bila uveljavljena 1. januarja, ampak šele 1. aprila. Naj pa bi šlo to zvišanje še do konca septembra v breme države.
Vir: Lokalec.si
