Vsako leto 20. marca obeležujemo svetovni dan žab. Te brezrepe dvoživke imajo pomembno vlogo pri ravnovesju v naravi, saj v ekosistemih igrajo pomembno vlogo tako plena kot plenilcev. Trenutno tretjini vseh vrst dvoživk grozi izumrtje, v zadnjih desetletjih pa je 120 vrst žab verjetno že izumrlo, so sporočili z Živalskega vrta Ljubljana.
Glavni vzroki za množično izumiranje so poseganje človeka v njihov življenjski prostor, podnebne spremembe, onesnaževanje okolja, naseljevanje tujerodnih vrst in širjenje bolezni. Dvoživke ogroža bolezen hitridiomikoza, ki jo povzroča gliva, ki jo je človek s preseljevanjem dvoživk v zadnjih 65 letih iz Afrike razširil po vsem svetu. Kjerkoli se pojavi, pobije več kot 90 odstotkov dvoživk v nekaj mesecih, kar vodi k obsežnemu izumiranju, so zapisali v sporočilu za javnost.
Dvoživke moramo ohraniti, saj se pretežno hranijo z žuželkami in jih vsako leto pojedo na milijone. Same pa so potem pomemben vir hrane za druge živali. Z zmanjševanjem števila dvoživk bo drastično naraščalo število žuželk. Tako se bodo pospešeno širile tudi bolezni, ki jih žuželke prenašajo, kot je malarija.
Pomembne tudi za zdravljenje nekaterih bolezni
Poleg tega koža dvoživk proizvaja nekatere snovi, ki uničujejo glivice, bakterije in viruse in so zato pomembne za zdravljenje nekaterih bolezni in razvoj potrebnih bioloških zdravil, sestavin za antibiotike, sredstev proti bolečinam, za spodbuditev srca, za zdravljenje depresije, kapi, alzheimerjeve bolezni, proti virusu HIV in raku. Koža dvoživk je zelo prepustna in zato dovzetna za strupene snovi v okolju. S tem so dvoživke zelo pomemben kazalec stanja kakovosti okolja.
Dvoživke so bile prvi vretenčarji na kopnem. Še vedno pa so življenjsko odvisne od vode. Vanjo odlagajo jajčeca, v vodi živijo njihove ličinke, pa tudi veliko odraslih dvoživk. Poznanih je več kot 7460 vrst žab, ki so izredno raznolike in prilagojene različnim življenjskim okoljem. Žabe so razširjene na vseh celinah, razen na Antarktiki.
V Sloveniji živi 19 vrst dvoživk. Ločimo jih na repate in brezrepe dvoživke. Med repatimi so močeradi, pupki in močerili, med brezrepimi pa krastače, urhi, česnovke, rege ter rjave in zelene žabe.
Konec zime se selijo
Dvoživke, ki se konec zime selijo iz prezimovališč na mrestišča in ob tem prečkajo ceste, zelo ogroža promet. Zato na Večni poti pri ZOO Ljubljana poteka akcija preprečevanja povoza dvoživk. Društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev Slovenije vsako sezono postavi 250 metrov začasne ograje. Ta preprečuje dvoživkam prečkanje ceste in jih tako obvaruje. Prostovoljci jih pod vodstvom strokovnjakov iz društva vsak večer pobirajo ob ograji in jih varno prenesejo čez cesto, so še sporočili iz Živalskega vrta Ljubljana.
VIR: Lokalec.si
