Kajenje in uporaba tobaka predstavlja resno zdravstveno in družbeno tveganje ter breme, saj vodi v prezgodnjo umrljivost, zmanjšanje produktivnosti, visoki so tudi stroški zdravljenja. Zato je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) za geslo letošnjega svetovnega dneva brez tobaka, ki poteka danes, izbrala Tobak – grožnja razvoju.
Kljub dokazom o škodljivosti kajenja za zdravje trenutno kadi skoraj milijarda ljudi po celem svetu – vsak četrti moški in vsaka dvajseta ženska. Globalno kajenje povzroča vsako deseto smrt, v Sloveniji na leto 360 smrti. Kar pomeni, da zaradi posledic kajenja pri nas vsak dan umre 10 ljudi. Vsak četrti, ki umre zaradi tobaka, pa umre pred 60. letom starosti.V Sloveniji je bil februarja sprejet nov zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki prinaša številne nove ukrepe s ciljem zmanjšati uporabo in posledice. Gre za enega restriktivnejših in naprednejših zakonov na področju omejevanja uporabe tobaka. Med drugim uvaja enotno embalažo tobačnih izdelkov.
Ukrepi morajo biti usmerjeni v mlade
A kot je opozorila vodja sektorja za krepitev zdravja ter obvladovanje kroničnih bolezni na ministrstvu za zdravje Vesna Kerstin Petrič, to še ni konec prizadevanj. “Ukrepi morajo biti usmerjeni predvsem v mlade, saj želimo, da ne bi imeli novih generacij kadilcev. Ne smemo pozabiti niti na tiste, ki že kadijo. Želimo si, da bi kajenje opustili, kajti ve se, da če kajenje opustimo, imamo čez 10 ali 15 let veliko možnosti, da ne bomo zboleli zaradi posledic tobaka,” je dejala. Tovrstne programe – preventivne in za opuščanje kajenja – bodo na podlagi povečanih sredstev za preventivo začeli izvajati že letos.
Po mnenju Jana Peloze iz zveze Brez izgovora Slovenija pa bi v prihodnje morali predvsem podražiti tobačne izdelke oz. dvigniti trošarine. “Tobačna industrija potrebuje en cent, da izdela škatlico cigaret, medtem ko trenutno škatlica cigaret stane od 3,5 do štiri evre. Res je, da gre večina za davke in trošarine, ampak država dobi skupaj od 500 do 600 milijonov evrov od davkov in trošarin na tobak, vsi stroški zaradi posledic kajenja pa znašajo 1,8 milijarde evrov,” je opozoril. To pomeni, da je država zaradi posledic tobaka na leto za 1,2 milijarde v minusu. “To bi pomenilo, da če bi zmanjševali stroške zaradi posledic kajenja, bi denimo lahko izplačali vse obresti vsem posojilodajalcem v tujini,” je ponazoril.
“Kajenje na odru kaže, da je kajenje še vedno sprejemljivo v družbi. Mislim pa, da je treba vse zaščititi pred škodljivimi vplivi kajenja, tudi ljudi v gledališču. Ne more biti razlika med denimo čistilko v restavraciji, ki ne sme vstopiti v kadilnico, dokler se tam kadi, in igralcem na gledališkem odru,” je še dejala Petričeva. Peloza pa meni, da gre pri dopolnitvi zakona za začetek pritiskov s strani tobačne industrije.
