“Učitelji in starši šolajočih se otrok, ki se trenutno povezujemo v skupini “COVID in šola – vas skrbi varnost pouka?” na omrežju Facebook, želimo izraziti zaskrbljenost glede varnosti
osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja v času korona krize,” je zapisano na začetku apela, ki gaje Civilna iniciativa proti prehitrem odpiranju šol poslala na več institucij. Predvsem jih skrbi, da bo zaradi pritiskov dela javnosti prišlo do prehitrega odpiranja šol.
“Bojimo se, da bo argument moči ponovno prevladal nad močjo argumenta. Glede na zelo slabo epidemiološko sliko v Sloveniji in preobremenitev zdravstva, ki se je znašlo na točki, ko zdravljenja ne bo moglo zagotoviti vsem, ki ga bodo potrebovali, menimo, da odprtje šol v času visokega virusnega bremena med prebivalstvom ni varna odločitev ne za učence/dijake in njihove družine, ne za učitelje in njihove družine, kakor tudi ne za družbo v celoti,” so zapisali v apelu, v katerem še predlagajo, da naj se ne hiti ne hiti z odpiranjem: “Šole naj ostanejo zaprte toliko časa, kot presodi epidemiološka stroka. Razumemo, da taka odločitev odpira kup resnih težav, še posebej za starše mlajših otrok, ki pouku na daljavo ne morejo slediti samostojno.” Ob tem pa so še odločni: “Zdi se nam nesprejemljivo, da se starše postavlja pred izbiro med zdravjem in finančnim preživetjem njihovih družin. Trenutno smo vsi primorani v kompromise. Za razliko od mnogih gospodarskih in kulturnih dejavnosti, ki jih razmere ogrožajo, delovna mesta v šolstvu zaradi pouka na daljavo niso ogrožena. Še več, s poukom na daljavo bomo zaščitili zdravje učiteljev in njihovih družin.”
Zavedajo se, da pouka v učilnici ni mogoče preslikati v obliko pouka na daljavo, ob tem pa poudarjajo: “O primernih didaktično metodoloških prijemih za pouk na daljavo naj presodijo strokovnjaki in praktiki s tega področja. Dobre prakse, ki se bodo pokazale v tem obdobju, so lahko odskočna deska za posodobitev vzgojno–izobraževalnega sistema. Ne strinjamo se s predlogom, da bi ravnatelji posameznih šol odločali o tem, ali naj bodo šole odprte, saj niso pristojni, da bi odločali o epidemioloških ukrepih.”
Trdijo še, da se šolstvo mora zavedati širše družbene vloge pobudnika solidarnosti med različnimi segmenti družbe, ki je ključna za zajezitev epidemije. Ter se sprašujejo: “Ali je v teh kriznih časih smiselno vztrajati na bolj kakovostni obliki pouka, četudi na račun ogrožanja zdravja vseh nas, še posebej najbolj ranljivega dela naše družbe? Vzgojna vloga šolstva (oblikovanje družbenih vrednot) je enakovredna izobraževalni, v kriznih časih pa dobi še večjo težo. Odločitve o obliki šolanja mladim sporočajo, kateri izmed vrednot – zdravju ali ustaljenem načinu izobraževanja – v času resne zdravstvene krize kot družba dajemo prednost.”
Izpostavili so še: “Starši smo lahko pomemben deležnik pri iskanju rešitev za oblike izobraževanja v kriznih razmerah, tako na državni ravni kot na vsaki šoli. Prepričani smo, da lahko najdemo varno rešitev kot družba in da posamezniki ne bomo primorani v teh težkih časih bremena odgovornosti za zdravje svojih družin nositi sami.”
