Ozaveščanje o pravilni rabi antibiotikov po mnenju stroke preprečuje razvoj odpornih bakterij, dobra higiena in pogosto umivanje rok pa lahko ustavijo njihovo širjenje. “Protimikrobna zdravila so izjemno dragocena, a je z njimi treba ravnati previdno, zato je antibiotike treba predpisati s tresočo roko,” opozarja infektologinja Bojana Beović.
Zaradi pretirane uporabe antibiotikov je odpornost mikrobov postala velik globalni izziv. “Zaradi bakterij, odpornih na antibiotike, je leta 2019 po svetu umrlo 1,2 milijona ljudi, je pokazala zadnja študija o protimikrobni odpornosti,” je povedala Beovićeva na današnjem spletnem pogovoru ob bližajočem se evropskem dnevu preudarne rabe antibiotikov, ki sta ga pripravila STAklub in sekcija za protimikrobno zdravljenje pri Slovenskem zdravniškem društvu.
Kot je poudarila, gre za zelo odporne bakterije, proti katerim nimamo več res učinkovitih zdravil, saj ob pretirani rabi antibiotikov bakterije razvijejo odpornost nanje. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije odpornost bakterij proti antibiotikom danes povzroči 700.000 smrti letno, v Evropi lahko pripišemo mikrobni odpornosti 33.000 smrti, kar je za približno 25 odstotkov več, kot je pokazala prejšnja študija leta 2009, prav v teh dneh pa pričakujemo novo analizo, iz katere bo razvidno tudi, kakšni so trendi, je dejala.
Glede zdravljenja teh okužb po navedbah Beovićeve dokončne rešitve ni, ker je odpornost nekaj, kar imajo bakterije v sebi. Edino možno zdravljenje z antibiotiki je tisto, proti katerem je bakterija najmanj odporna, je dejala. Kot rešitev je izpostavila preprečevanje okužb, bolnišnično higieno, cepljenje in odgovorno raba antibiotikov. Po njenem mnenju antibiotike večkrat predpisujejo neutemeljeno, to niso zdravila za vročino in ne delujejo na virusne okužbe.
Infektologinja Milica Lukić iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je izpostavila, da se je pri nas na primarni ravni oz. v družinski medicini raba antibiotikov znižala, ne pa tudi v bolnišnicah, kjer se je v letu 2021 povečala. Zmanjšanje porabe antibiotikov je bilo verjetno posledica zmanjšanja števila obiskov v zdravstvu na primarni ravni, bodisi zaradi obotavljanja pri iskanju zdravstvene oskrbe zaradi blagih okužb med epidemijo covida-19.
Infektologinja Nina Gorišek Miksić iz UKC Maribor si med drugim želi, da bi Slovenija ostala zelena na zemljevidu uporabe antibiotikov in da bi tudi ostala zelena na zemljevidu večkratno odpornih bakterij. “Zavedamo se, da bo treba aktivno delovati na tem področju in želimo si, da bi nam bolniki pri tem pomagali s tem, da se sami poučijo, da so sami zahtevni do svojega zdravljenja in da vprašajo, zakaj so dobili antibiotik,” je poudarila.
Tudi Mateja Pirš z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete je opozorila, da smo po porabi antibiotikov v bolnišnicah na koncu prve tretjine držav z najnižjo rabo. V Sloveniji smo v zelo neugodni situaciji, saj so naši sosedi v slabši situaciji kot mi. “Zato je najpomembnejša smotrna raba antibiotikov, zlasti poostrena bolnišnična higiena,” je izpostavila.
Vir: Lokalec.si
