Svet zabave, drog in alkohola

Vsak izmed nas se rad kdaj pa kdaj pozabava in poveseli. Vse lepo in prav, dokler je zabava v normah družbenih okvirjev, ki jih večina sprejema kot dopustne. Povsem druga pesem je zabava ob prepovedanih substancah in prekomernem uživanju alkoholnih pijač.

Kot varnostnik se tedensko srečujem z zlorabo prepovedanih substanc in alkohola. Opazujem mlade, tudi mladoletne, kako veselo in brezbrižno uživajo droge in alkohol. Velikokrat se dogodi, da naletim na mladoletno osebo, ki želi vstopiti v lokal, kjer varujem. Takšni osebi lahko prepovem vstop in jo odslovim. Težava nastopi, ko je mladoletna oseba v spremstvu polnoletne osebe in le ta za mladoletnika prevzame odgovornost. Seveda bi lahko obema prepovedal vstop v lokal, oziroma na varovano območje, kot se temu strokovno reče. Ob tem nastopi dilema s katero se srečuje naročnik varovanja. To so običajno gostinci, ki prirejajo javne prireditve, zabave. Le ti so odvisni od denarja, ki ga gostje potrošijo v njihovem lokalu. Denar, ki ga potrošijo v lokalu, plačuje tudi varnostnike, ki tam delajo in so najeti s strani naročnika, organizatorja javne prireditve. Če bomo vsem prepovedali vstop, ne bo službe za natakarje in posledično tudi ne za varnostnike, ker jih naročnik varovanja ne bo mogel plačati. Problem je širši kot si sprva predstavljamo.

Zakonsko je varnostna služba odgovorna za varnost ljudi in premoženja na varovanem območju. Pa vendar, če zanemarimo vse skupaj, je tudi policija in država soodgovorna za stanje na tem področju. Pred nekaj leti sem skupaj s kriminalistom videl kako dve mladenki jemljeta tabletke ekstazija. Kriminalista sem vprašal ali bo ukrepal in me je gladko zavrnil češ, da je to premajhna količina za njih. Količina je res majhna, ampak kakšen efekt bi imela obravnava teh dveh deklet s strani policije? Prepričan sem, da bi dekleti presneto dobro premislili, če bi še vzeli kakšno drogo ali ne. Predstavljajte si namreč kakšno moč lahko ima policijska avtoriteta in malce straha v kosteh. Zakaj ljudje generalno ne kršimo zakonov? Ker se zavestno bojimo posledic. V številnih lokalih po Mariboru se droge uživajo kar na mizi. To je nedopustno. Policija pa ne ukrepa. Vsaj ne tako, da bi mi videli, da se na tem področju sploh kaj dogaja. Razumem, da je samo v Mariboru za opravljanje rednih policijskih nalog premalo policistov. Vsaj štiristo bi jih naj manjkalo. Pa vendar. Mladina se drogira in prekomerno popiva. Od kod jim denar za vse to pijančevanje in drogiranje? Z lahkoto pomislim na to, da se sami ukvarjajo s preprodajo droge. Nekateri se celo s tem pohvalijo in ti ob tem še ponudijo kakšen gram, po akcijski ceni. Droge po akcijski ceni? Ja, zakaj pa ne. Če so oblačila lahko na razprodajah pa naj bodo še grami. Varnostne službe smo tukaj bolj kot ne brez moči.

Nimamo posebnih pooblastil, niti nismo uradne osebe. Uporabljamo lahko le določene ukrepe za zagotavljanje reda na varovanem območju. Uporabnike drog bi sicer lahko odstranili z varovanega območja, a tukaj se srečamo s konfliktom interesov med naročnikom varovanja in varnostno službo. Naročnik, kot sem že omenil, živi od gostov v svojem lokalu. Veliko teh gostov pa zlorablja uporabo drog. V svoji šestnajst letni karieri sem bil prisoten le pri dveh policijskih racijah. Premalo. Težavo vidim tudi v organizaciji preventivnega delovanja. Prenekateri seminar se zgodi v zaprtih strokovnih krogih in javnost za to sploh ne ve. Sam sem skušal na tem področju kaj spremeniti, a sem ugotovil, da sem kot Don Kihot, ki se bori z mlini na veter. Kot rezime vsega skupaj lahko zaključim, da je stanje na področju zlorabe drog katastrofalno in ne obeta nič dobrega. Prognoza se z mojega stališča glasi: »V naslednjih desetih letih bo uporaba prepovedanih drog na tako visokem nivoju, da se bomo tudi v osnovnih šolah redno srečevali z odvisniki.« Obup in brezup se obeta staršem, kateri bomo skušali svoje otroke zaščititi pred drogo in njenimi razpečevalci. Kot oče dveh otrok se sprašujem ali je sploh smoterno otroka spustiti v takšen svet. Uporaba drog nezadržno narašča, kljub vsem preventivnim akcijam. Sprašujem se ali te akcije pomagajo pri odvrnitvi otroka od uporabe drog ali jih nagovarjajo k njihovi zlorabi. Po drugi strani otroka zadrževati za štirimi stenami spet nima smisla. Jaz in moja žena se veliko pogovarjava z otroci o drogah in posledicah, ki jih njihova uporaba prinese. Tudi šolski sistem, kolikor ga jaz poznam na primarni ravni, ne omogoča zadostnih informacij in vpogleda v svet droge. Kaj torej narediti kot starš? Prepričan sem, da to ni vprašanje, ki si ga zastavljam samo jaz. Veliko nas je, ki si ne predstavljamo, da bi naš otrok padel v kremplje tega temačnega sveta. Dejstvo in kruta realnost pa je, da se že jutri lahko zgodi, da naš, moj, tvoj, otrok poseže po smrtonosni drogi, ki ga bo odrezala od življenja in nam ga za vedno odvzela.
Zato se moramo zavedati, da so droge del vsakdana in da smo v prvi vrsti starši tisti, ki moramo otroke opozoriti na nevarnostni in posledice. Bodimo jim vzgled in opora. Ne bodimo le njihovi starši. Bodimo tudi njihovi najboljši prijatelji, saj nam bodo le tako lahko zaupali svoje najgloblje skrivnosti. To je težko doseči, ni pa nemogoče.