Slika, prazniki, bencin, energija, denar, čas in življenje

Kaj imajo skupnega slika, prazniki, bencin, energija, denar, čas in življenje?
V bistvu nič, a realno zelo veliko. Božič je za ene praznik za druge ni, a vsi smo radi doma, se družimo in si polnimo baterije.
Fotografija je nastala med prazniki in povezala skupino ljudi v razgovoru. Utrgala je plaz misli in razmišljanj. Ta fotografija prikaže naš odnos do energije, naš odnos do življenja.
Na božični večer je moj brat pokazal tole fotografijo naši družbi.
Nastala je dan prej, 23.12.2016, zjutraj.

Celotna družba se je začela pogovarjati o njej, o odnosu ljudi, kaj, kako, zakaj…
Fotografije res ni potrebno komentirati. Nekdo je vrgel vstran celo bunko, celo suho salamo, polovico kraškega pršuta in še dva kosa suhega mesa. Vse še zapakirano. To je vredno kar nekaj denarja.
Tudi komentarjev sploh ni potrebno omenjati.
Danes vsi preveč radi sodimo o drugem. Radi kritiziramo in seveda bi sami vse naredili drugače in bolje. Imamo mnenje o vsem, predvsem o tistem, česar ne poznamo dobro, saj to je najlaže. Ne želim soditi, a cel večer sem potem še doma razmišljal o tej sliki, pogovoru… Kaj se dogaja z nami, kam nas vodi naš način življenja, kam gre naša družba, naš svet, kaj čaka naše otroke, kaj so sploh naše vrednote danes?
Če pogledamo na dogodek na sliki malo drugače, z malo domišljije.
Bencin potrebujemo, da naš avto dobi energijo in nas lahko pripelje iz točke A do točke B. Vsi se bomo strinjali, da danes res več ne gre brez avtomobila. Tudi sam si tega ne znam predstavljati.
Torej avto verjetno res nujno potrebujemo. Avto pa nam nič ne koristi, če nima energije, torej bencina. Seveda danes vsa avtomobilska industrija dela na tem, da avto porabi čim manj bencina, a vseeno ima dovolj energije. S tem prihranimo denar.
Kako pa je z nami? Tudi mi potrebujemo energijo, za delovanje, za življenje. A v našem primeru to pač (na srečo) ni bencin, ampak hrana. K čemu pa težimo sami, oziroma kaj nam ponuja prehranska industrija? Le redki še namreč na našem planetu pridelujejo hrano zase.
Težnja je, da hrano, kakršnokoli, »proizvedejo« v čim krajšem časovnem terminu. Torej je danes pomembnejši čas. To je edina stvar, ki se je ne da ustaviti. Vsi bi ga radi ustavili, vsi razmišljajo v tej smeri. A čas teče in nič ne reče.
Na nek način smo sicer uspeli »čas upočasniti«. A kaj je cena tega, kaj je to storilo nam, našemu telesu?
Na primer:
A. Cepimo drva s sekiro. Za “klaftro” potrebujemo kar nekaj časa. Obenem pa se dobro »narekreiramo«. Potem pa kupimo cepilnik, damo sicer kupček denarja, a prihranili smo čas. Dosti hitreje nacepimo drva. A še več časa prihranimo, če najamemo nekoga. Spet smo uporabili denar, ki to stori namesto nas. S tem smo prihranili še več časa. Porabili smo več energije in to celo ne naše.
ali
B. Odločimo se, da bomo šli v London. Odločimo se, da gremo peš. Pot nam bo vzela 12 do 13 dni. Če gremo s kolesom in smo kolikor toliko dober kolesar (vadba) bomo potrebovali skoraj pol manj. Z motorjem ali avtomobilom bomo potrebovali približno isto, samo en dan. Z letalom pa bomo potrebovali samo 2 uri. Spet je situacija ista. Če uporabimo našo energijo, porabimo dosti več časa. Z uporabo »tuje« energije, pa spet prihranimo ogromno časa.

Skozi evolucijo sta človek in žival morala zelo skrbno porabljati svojo energijo. Na razpolago ni bilo dovolj hrane. Oba, človek in žival, sta morala biti za preživetje gibalno čimbolj učinkovita in s čim manjšo porabo energije izvajati vse dejavnosti. Če si energije porabil preveč, če nisi bil dovolj učinkovit, pač nisi preživel.

Industrijska revolucija pa je človeku prinesla veliko spremembo pri izkoriščanju energije. Energija je postala vedno lažje dostopna. Obenem se je vrednota ekonomičnost gibanja, čim manjša poraba lastne energije pretvorila v največjo vrednoto danes – ČAS.
Hrane je danes več kot preveč in poceni je. Kar 2,5 krat cenejša je, kot je bila pred 60 leti. Kriza gor ali dol, hrana je izvzeta iz tega. Če se ne spuščamo v kvaliteto, dovolj je imamo in poceni je.
Hrana danes ni več VREDNOTA ne v Evropi, ne v Ameriki, ne v Avstraliji, ne v večini velikih mest po celem svetu. To se ne vidi samo iz slike v tekstu, to se pravzaprav vidi povsod. Pojdite malo po ulici, poglejte okoli ali v koše za smeti… Sodoben način življenja je popolnoma spremenil to vrednoto.

Danes nas povsod, v vrtcu, šoli, podjetjih, doma, naši prijatelji, starši, otroci, poskušajo učiti kako imeti več časa. Tudi sami se vedno bolj posvečamo temu, da iščemo načine , kako imeti več časa.
ČAS je nedvomno postal največja vrednota današnjega sveta. Pridni smo in trudimo se imeti več časa… Pa si res želimo biti pridni in se truditi celo življenje?

Želim vam, da se ustavite, si vzamete čas in razmislite.  Premislite kaj si želite, kaj vam pomeni čas, kaj vam pomeni hrana…
Res želite celo življenje iskati načine, da prihranite čas?

Naužijte se zadnjih prazničnih dni v tem letu, uživajte v dobri hrani, uživajte v dobri družbi, vzemite si čas za vse svoje prijatelje in bližnje.

Uživajte tudi v novem 2017 in SREČNO NOVO LETO.