Srečujem veliko ljudi, ki enostavno niso več zadovoljni v svojih službah, kjer jih delodajalci pritiskajo z vedno več nalogami, ki jih morajo opraviti v istem času kot prej, ljudi, ki jih nezdravi medsebojni odnosi na delovnem mestu dušijo in bi bili zaradi tega pripravljeni sprejeti tudi nižjo plačo kje drugje, kjer zanje enostavno ni več motiva za rast in napredek in stagnirajo.
Zelo dobro razumem te občutke, saj sem jih tudi sama nekoč doživljala. In prav to me je pognalo, da sem takrat začela razmišljati drugače, da sem bila pripravljena »iti na prepih«, kjer jamčim z vsem svojim premoženjem, kjer nimam zajamčenega prihodka in ne uspeha, kjer sem odvisna od sebe in svojega aktivnega dela in sem temu primerno tudi plačana. Včasih manj, včasih več, odvisno koliko dam od sebe.
Imam pa sebe. In to je dovolj. I’m enough!
A tudi vam že vre v srcu in možganih želja po sprememb
i? Si srce želi, možgani pa zavirajo? Slišite vsak dan svoje misli v tem stilu… saj si noro želim, imam že vse v glavi, pa me je strah kaj bo, če bodo stranke, bom uspela dovolj zaslužiti da preživim sebe in družino?
Pa saj ni nič narobe, če se to vprašamo in če nas je malo strah, saj tudi prehod iz službe v podjetništvo ni ravno enostaven. Če le obstaja možnost, je dobro to narediti postopoma. S tem mislim, da, ko še imamo službo, počasi že lahko gradimo podjetniško kariero ob službi. In ko je čas primeren in mi »zreli« naredimo kot je treba.
Velikokrat mi kakšna mamica pove, da ko je zanosila, zanjo ni bilo več delovnega mesta in da se je morala po preteku porodniškega dopusta prijaviti na Zavod za zaposlovanje kot brezposelna oseba.
Ali pa so nekomu enostavno zaprli delovno mesto in ga označili kot tehnološki višek, ker je podjetje dobilo drugega lastnika in drugačno vizijo?
Tukaj se postavi vprašanje… Je to katastrofa ali priložnost?
V tistem trenutku, ko izveš, da nimaš več službe, je to zagotovo slaba novica, vendar je zelo pomembno, kako dolgo ostaneš v tem negativnem razmišljanju in kje najdeš prednosti.
Poznam namreč mnoge mamice, za katere je bil ravno porodniški dopust krasna priložnost, da so začele razmišljati o samostojni podjetniški poti in svoj hobi pretvorile v posel.
Prav tako je čas v odpovednem roku in kak mesec, ko smo na borzi krasna priložnost, da naredite načrt in si pripravite zemljevid, določite cilj.
Zelo koristno je tudi, če imate nekoga, ki je to izkušnjo imel in ga lahko vprašate, kako je on to naredil. Saj veste, kdor vpraša, dobi informacijo.
Torej, če se igrate z zamislijo, da bi zaplavali v podjetniške vode in možgani kričijo eno, srce pa drugo, je tukaj nekaj koristnih nasvetov v pomoč in vodilo, da uspešno začnete:
1. Najprej potrebujete jasno idejo in cilj. Kaj želite početi, kako želite to početi in kaj želite doseči. To so vprašanja, na katera si morate odgovoriti, preden se spustite v posel.
2. Naredite raziskavo tržišča. Poglejte, katere branže cvetijo, kaj ljudje želijo, kakšen je vaš idealen kupec ali stranka, kdo je vaša stranka…sprašujte, raziskujte. Če ne zmorete sami se povežite s kakšnim strokovnjakom, coachem, trenerjem, ki vam pri tem lahko pomaga. Na slovenskem trgu jih imamo že veliko, ki so res dobri s svojem poslu, seveda pa jih lahko poiščete tudi v tujini.
3. Biti sami svoj šef ali šefica prinaša veliko prednosti, prav tako pa tudi odgovornosti. Super je, ko lahko delate kar vas veseli, imate delovni čas, ki ga sami planirate in imate prihodke, ki so višji kot je bila plača, je pa tudi popolnoma vaša vsa odgovornost za rast in napredovanje posla, še posebej če boste zaposlili še koga v svojem podjetju.
4. Raziščite ali obstaja kakšen način financiranja za vašo dejavnost, bodisi preko državnih institucij ali Evropskih sredstev. Ne izposojajte si denarja od »premožne tete«, saj boste tako večni dolžniki. Danes obstaja več oblik financiranja, nepovratnih sredstev in sredstev za samozaposlitev. Zelo pomembno je, da imate dobro razdelan finančni načrt, tudi za čas, ko se posel šele zaganja in mesece, ko je manj prometa.
5. Potrebovali boste tudi nekaj poguma, vztrajnosti in podpore svojih bližnjih. Podjetništvo je kot vožnja na vrtiljaku, včasih gre gor, včasih dol, pomembno je, da uživate v vožnji. Če pa že padete, je pomembno, da si postavite vprašanje… Kaj se lahko iz tega naučim? … in greste naprej!
6. Organizacija in disciplina sta 50 % posla in sta zelo pomembni za usklajevanje naših življenjskih vloge.
7. Pogosto je razlog za začetek samostojne poslovne poti ta, da ne želimo imeti šefa. Hmm, ko začnete svoj posel imate šefa ob sebi 24 ur na dan, saj ste sami svoj šef. Res je, da biti podjetnik ali podjetnica pomeni, da imate delovni čas, ki ga lahko prilagodite svojim potrebam, vendar to tudi pomeni (ni pa nujno), da boste morda kdaj izpustili kak dopust in čez vikend odgovarjali na maile.
Saj veste, še tako dolga pot se začne s prvim korakom.
Objem,
»bizi« mama Maja
