Pozdravljen februar, eden tistih živahnih mesecev. Eni v stresu za pustno masko, drugi za nakup valentinovega darila. Tiste prve še nekako razumem, sploh, če večkrat obiščejo kurentovanje. Tisti del z valentinovim pa mi nekako ne gre oz. ga ne razumem.
Kamorkoli stopim v trgovino, me “posiljujejo” s čokolado v obliki srčka, z raznoraznimi darilnimi paketi, z napisi “za svojega Valentina le najboljše”. Hitro se obrnem, nakupim kar potrebujem in grem. Klasičen pobeg iz trgovine bi lahko temu rekla. Ne nakupujem rada, moji najbližji to vedo, da sem zagotovo svetovna prvakinja v nakupovanju. Tako hitro kot v trgovino tudi iz nje. Vem kaj hočem in kaj rabim. To je to. In pol slučajno ob tej brzini slišim pogovor dveh: “Ne vem kaj mu naj kupim, lani sem mu kupila Xbox”… Resno? So še situacije, ki ti vzamejo sapo. V tistem trenutku se mi je odvrtel film. Lani Xbox, letos drago uro, naslednje leto avto… A še kaj mogoče? Ja vsako leto na večje, ker drugače to ni ljubezen. Ne ne, nebo te imel rad če ne bo tako. STOP. Kaj je to?!
Poznam ljubezen, ki jo izkazujem drugače, s tistimi malenkostmi, ki pa to niso. Napišem mu pismo, ja tudi to ima še vedno svoj čar. Odpeljem ga na prav posebno lokacijo, opazujem z njim sončni zahod ali pa zvezde, z dodatkom romantike ali z divjanjem v naravi, vsakemu svoje 😉 Mu ne bi namesto Xboxa raje pokaza kako drugo igro v spalnici? Seznam je dolg, lahko bi pisala v nedogled, vam mogoče dala še kakšno idejo, pa bom svojo domišljijo porabila kar doma 😉 Ker ljubezen ni samo 14. februar ampak je 24 ur na dan, 7 dni v tednu, 365 dni v letu. Spoštovanje, iskrenost, zaupanje, pripadnost. Ljubite sebe, tistega, s katerim zaspite vsako noč in se zbudite v nov dan, naj bo vsak dan Valentinovo.
Življenje mine. Xbox po parih letih ne bo več deloval, parfum boste porabili, čokolado že zdavnaj pojedli. Nekaj pa ostane za vedno od prvega trenutka življenja, do zadnje sape. Srce. Je eno samo, da vam pa največ v življenju.
Beba
