Nisem še spoznal človeka, športnika ali podjetnika, kogarkoli, ki mu je v življenju vedno šlo, kot si je zamislil, torej samo najboljše. Rečem lahko, da ljudje, eni bolj, drugi manj, rabimo ob sebi soljudi, ki nam v situacijah, ko nam gre malo manj dobro, pomagajo pri doseganju naših življenjskih ciljev. Nas podpirajo, opogumljajo, spodbujajo, o nas razmišljajo pozitivno, nas navdušujejo in nam vsesplošno želijo najboljše. Kako se počutiš, ko si deležen česa takega ? Verjetno fantastično, senzacionalno, navdihujoče, fino, sijajno, odlično…. Nadalje se lahko vprašaš kako pa je z dajanjem. Ali ti uspeva? To je seveda težja naloga in je odvisna od vsakega posameznika. Namen tega prispevka je pojasniti na primerih, kaj pridobiš, ko postane dajanje spodbude tvoj način vsakodnevnega delovanja in kako pomembno je dajati spodbudo.
V rani mladosti sem se tekmovalno ukvarjal z BMX kolesarstvom. Tekmovanja sem dojemal kot najboljši trening, da sem realno videl kako napredujem. Vendar kljub številnim intenzivnim treningom in dolgoletnim mednarodnim izkušnjam, sem se pred pomembnimi tekmovanji soočal s kančkom treme. Na srečo sem imel trenerja, ki me je poznal kako diham, kako delujem, kaj zmorem, da mi je lahko v ključnih trenutkih dal spodbudo. Še več, tudi med samimi treningi me je opogumljal, da sem lahko presegal lastne meje nemogočega. Takrat sem rastel, napredoval in se razvijal v dobrega športnika, kar je veljalo tudi za mojega trenerja.
Velikokrat pa nimaš priložnosti ob sebi imeti ljudi, ki te spodbujajo. V takih primerih imaš tri možnosti. Prva možnost je, da poiščeš človeka, ki ima več znanja in/ali izkušenj od tebe, je v tistem trenutku pozitivno naravnan, ni čustveno vpleten, je treznejše glave, ga ni strah, je uspešen, te pozna (ni nujno, je pa lažje) in veš in/ali upaš, da te bo lahko spodbudil k dosegu tvojih ciljev. Če se poslušaš, boš vedel-a v kateri situaciji koga poiskati. Druga možnost je, da pride sam. Takrat enostavno prevzameš stvari v svoje roke in močno verjameš, da se bo vse dobro izteklo. Tako se je zgodilo med kolesarjenjem po puščavi v Omanu. Šele po 140 prekolesarjenih kilometrih sem opazil, da sem na lokaciji, kjer sem šotoril, pozabil torbico z dokumenti, denarjem in karticami. Moja prva misel je bila: »Kje si bom zdaj urejal nove dokumente«. Moja druga misel je bila: »Kako priti čimprej nazaj; prometa proti večeru več skoraj ni«. Odločil sem se, da bom štopal.
Za tem naenkrat pride mimo »puščavnik« in prične štopati z menoj. Moja misel takrat je bila: »Zdaj pa imaš še konkurenco pri štopanju, danes mi ne bo uspelo«, on pa mi je v isti sapi rekel: »Alah bo vse uredil«. Ne vem kako, vendar sem zaupal njegovim besedam in vse se je rešilo v roku dveh ur. Tako sem dobil štop in našli smo dokumente. Tretja možnost, ko te nihče ne vzpodbuja je, da se spodbudiš sam-a.
Velikokrat se znajdeš tudi v situacijah, ko si obdan-a z ljudmi, ki te ne samo, da te ne opogumljajo in spodbujajo, ampak te iz lastne nemoči celo ovirajo pri zadovoljevanju tvojih ciljev in potreb. Osebno v takih situacijah najprej poskušam zadevo rešiti s pogovorom, ali pa se v skrajnem primeru celo izognem in prekinem stike. Ko nekomu dovoliš iti iz svojega življenja, narediš prostor, da pritegneš nove, sebi podobno misleče ljudi.
Bila je situacija, ko sem, v podjetju v katerem sem deloval, bil član projektnega tima. Vodja tima ni opazil stisko drugega člana.
Tega sem sam dobro poznal, zato sem pristopil. Zgolj z dvema vprašanjema in aktivnim poslušanjem sem ga pripeljal do uvida lastne situacije, ki ga je pestila doma. S tem sem preprečil, da bi to kakorkoli vplivalo na rezultate celotne skupine. Čez dva dni sem bil z njegove strani deležen izredne hvaležnosti. Občutki nepopisni.
En drug primer izvira iz planinskega izleta, ki sem ga vodil minuli vikend po Lovrenških jezerih. Med udeleženci sta bila tudi dva otroka stara okoli 6 let. Glede na visok sneg in več ur hoje, kljub prelepemu vremenu, je otrokoma po dveh urah začela pojenjati moč in postalo jima je rahel dolgčas. Kot vodnik sem to hitro zaznal in v nadaljevanju poti vzpostavil z njima konstanten neposredni kontakt. Za zunanjega opazovalca je moja spodbuda izgledala tako, da sem se z njima pogovarjal o stvareh, ki so jima veliko vredne. Njuno pozornost sem najbolj pritegnil z zgodbicami iz svojih izkušenj in težkih situacijah v gorah, proti koncu pa sem ju kratek del poti nesel na svojih ramenih. Njun odziv je bila pogumna in igriva hoja, med katero sta mi postavljala na tone vprašanj, jaz pa sem jima odgovarjal. Poleg tega je bila moja nagrada tudi to, da sta uspešno in varno zaključila svoj prvi zimski planinski pohod.
V nadaljevanju naštevam 7 razlogov kaj pridobiš, ko zbereš moči in spodbujaš druge:
1. Ko (brezpogojno) daš, dobiš. Morda to ni vedno od ljudi, od katerih si to želimo, pa vendar je potrebno verjeti, ker deluje.
2. Dobro se počutiš. Ali ni dober občutek, ko vidiš, da si lahko človeku pomagal preiti ovire s katerimi se je soočal?
3. Razvijaš visoko samopodobo. Bolj kot treniraš in ostajaš vztrajen-a, bolje ti gre od rok in vse pogosteje pričenjaš misliti pozitivno o sebi.
4. Pridobiš na notranji moči in samospoštovanju. Kako se počutiš, ko si tako močan, da lahko premikaš gore?
5. Pridobiš na ugledu. Ne samo pri človeku, katerega podpreš, ampak tudi pri drugih. Dober glas vedno seže v deveto vas.
6. Se povežeš s človekom. To ti odpira vrata tudi do drugih ljudi in stvari povezanih s tem človekom.
7. Imaš zadovoljujoč, če že ne osrečujoč odnos. Kakšni so občutki, ko vidiš, da ti uspeva v odnosih in se razumeš z ljudmi? Takrat imaš enormne možnosti za dosego rezultatov, ki jih sam-a ne moreš doseči.
Načinov za dajanje spodbude je toliko, kolikor nas je na svetu. Ni določenega pravila, saj vsak človek potrebuje edinstven pristop. Ne glede na to, česarkoli se lotiš v življenju, vse so samo odnosi. Tako za situacije v športu, podjetju, prijateljstvih, hobijih, kot tudi pri drugih izzivih. Zato se je vredno potruditi, da sebe in druge spodbujaš po svojih najboljših močeh.
Simon Eržen
avanturistični turni kolesar (www.bikingtheglobe.net)
poslovni strateški svetovalec, coach in podjetnik (www.proconsilium.at)
