V svojem poklicu, ki ga opravljam že 11 let, se velikokrat srečujem z vprašanji: koga si pa vse delala od znanih ljudi? Na katerih pomembnih prireditvah pa si vse delala? Ti se itak celi čas samo zabavaš, ne? Kako je bilo delat s tistim igralcem…?…???
Pa meni je totalno vseeeeeenooooo komu delam fasado. Samo, da je na koncu stranka zadovoljna.Ko sem se odločala kaj bom počela v življenju, sem si najprej poiskala en super hobi in ga spremenila v poklic. Ja, včasih sem bila borzni posrednik in se skrivala za svojo fasado, sedaj pa sem jaz-jaz in delam fasade drugim:). Na meni ne boste nikoli videli cele palete ličil, 1 kilo težke umetne trepalnice, liter botoksa… Uboge so te deklice, ki imajo sebe za reklamni pano in so si med seboj že rahlo podobne. Je pa res, da tudi strankam včasih ni jasno, kaj je za njih v redu in kaj ne… Samo to je ena druga zgodba.
Predvsem iz enega razloga mi je moje delo všeč: ker rišem nasmeške na obraz (no, razen ko gre za posebne efekte in grozljivke, takrat imam samo jaz nasmešek na obrazu ob delu, model/stranka/igralec pa malo manj). Make up je treba prilagoditi vsakemu posamezniku. “Ošpice” dobim, kadar mi stranka prinese sliko od znane, mega “zretuširane” zvezdnice! Pa punce drage, niso vsi obrazi isti in jaz nisem čarovnik – jaz sem samo vizažist.
Pomembno pa je tudi, da smo odkriti tudi do sebe in si priznamo kaj je naše področje in kaj ne. Jaz določene stranke kar pošljem do svojih kolegic ali kolegov vizažistov, ki vem da so boljši na določenem področju kot jaz. Nismo vsi za vse!
Moje delo je super pestro in vse prej kot sproščujoče, kot si marsikdo to predstavlja. Cel čas moraš delat na projektih, nimaš ustaljenega delovnika, ne veš kaj je prost dan, ne znaš izklopit telefona, velikokrat ne veš kam te bo popeljala pot. Sem pa zato zelo srečna, da sem pri delu s srcem in mi je čisto vseeno ali pride v moje roke Marica iz Vuzenice ali Josipa Lisac. Delala sem res že z marsikom. Od sosede, cel kup manekenk in znanih Slovenk in Slovencev, do predsednika Boruta Pahorja. Ličila sem za različne prireditve, od rojstnih dnevov, gasilskih veselic do Viktorjev, od amaterskih filmov do celovečercev, predavala 3 ali več 100 ljudem naenkrat… Vedno sem s seboj odnesla en kup lepih spominov in zanimivih zgodbic. To je za mene življenje!
A na koncu dneva je najlepše, ko se s partnerjem, družino ali prijatelji lahko usedeš na drink in z njimi to zgodbo podeliš. Preveč tega se je že nabralo v moji glavi, zato sem se odločila da nekatere te zgodbice delim z vami in vas popeljem v zaodrje našega dela.
Med drugim tudi poučujem na poklicnem izobraževanju za vizažiste in ko našim učenkam povem kaj vse se pričakuje od vizažista, si mislijo, da se hecam. A že kmalu jih peljem na terensko delo, da vidijo kako in kaj. 🙂
Pri nas res velja eno pravilo: “Bolj smo uničeni, utrujeni, žalostni – bolj se smejimo.” Sicer pa je tako v veliko poklicih. Moj je pač res prežet z marsikatero solzo smeha in to si štejem v čast. Brez humorja, bi kar poginila. 🙂
In še nekaj, kadar se boste pogovarjali s kakšnim vizažistom, prosim vas, nikoli ne recite: samo malo me namaži! Ker jaz tudi ne grem kupit recimo plašča in trgovko prosim, če mi proda samo žepe in ovratnik! 😉 🙂
Odkritosrčnost in iskrenost do sebe in drugih je zdravilo za dušo. Ko ćlovek stopi iz odra življenja brez maske in posluša svojo intuicijo katera je edina prava , si na poti zadovoljstva in miru v srcu.
Ponosna sem na te. Si ćlovek brez pohlepa in veliko mero spoštovanja , empatije in te vrednote so v današnjem ćasu redke.
Ostani takšna in sledi sebi.
N. N.
Mama Nada, ni kaj dodati k temu, kar si povedala. Tudi jaz sem ponosna in vesela za Matejo, da ji je uspelo. Veliko sreče in uspehov ti želim Mateja. Jelka