Dolgčas je kriv za neumne ideje

War
What is it good for? Absolutely nothing
Say it again, war
What is it good for? Absolutely nothing, come on.

Pred kratkim so se v pregretih glavah nekaterih naših politikov, ki so to zgolj zaradi svoje lastne koristi, porodile zamisli o ponovnem služenju vojaškega roka. Baje bo tako izboljšana pripravljenost naše vojske, mladi bodo čutili večjo domoljubno pripadnost in na vse zadnje bodo mladi tudi v boljši telesni in umski formi.

Človek potrebuje kar nekaj časa, da pride do besede. Takšne globoke misli te namreč močno pretresejo. Pa pojdimo lepo po vrsti, čeprav je toliko dejstev in proti argumentov, da sploh ne vem s čim začeti.

Zgodovinsko gledano smo Slovenci narod pevcev, nismo ne vojščaki, nismo ne politiki in nismo ne junaki. Žal se vse to odraža tudi v slovenski zgodovini in veliki izgubi slovenskega ozemlja. Žal so nas vseskozi obkrožali veliki narodi s še večjimi apetiti. Sreča je sploh, da smo obstali … pa to zagotovo ni zasluga slovenske vojske. Seveda se v vseh časih najde tudi kakšen posameznik – junak, ki pa žal ne more vsega sam rešiti.

Čeprav mi Cankar ni preveč všeč, je njegova teza o hlapcih še kako točna. Slovenci smo rojeni hlapci. Hlapci tujcem, hlapci sistemu in hlapci lastni državi. Ne znamo se postaviti zase in odločno reči DOST JE.

Obrnemo tako ali tako, Slovenci vedno potegnemo kratko. Nikoli nam ni bilo lahko. V vsaki državni tvorbi smo bili vedno na slabem. Tudi danes v lastni državi ni kaj dosti bolje, smo hlapci državi in peščici politikov, ki so dobesedno ugrabili državo in z njo vse nas.

Torej čemu domoljubje? Čemu ideja o tem, da smo pripravljeni žrtvovati lastna življenja za državo, ki ji je kratko malo vseeno za lastne državljane. Državo, ki nudi iz dneva v dan manj in v zameno za to zahteva iz dneva v dan več. Delovnih mest je vsak dan manj in še tista prosta mesta, ki se po čudežu odpirajo v javni upravi, zasedejo znanci in sorodniki že tam zaposlenih. Proizvodnje skorajda ni več in še tistih nekaj posameznikov, ki se trudijo preživeti, država iz dneva v dan bolj duši. Nekoč prehrambeno samozadostni, smo čez noč postali odvisni od tuje in zdravju škodljive hrane, ki se bohoti na policah tujih trgovcev. Domači kmetje so žal propadli, nekateri pa še živijo več ali manj od subvencij, zgolj zato, da ne pridelujejo hrane. Na najboljših kmetijskih površinah bodo tujci pričeli postavljati ekološko sporne obrate in nam tako še uničili zemljo, zrak in pitno vodo.

Ni čudno torej, da vedno več državljanov beži v tujino. Tam dobijo delo in tudi boljše življenje. S tem izgubljamo veliko ljudi, ki se nikoli ne bodo vrnili nazaj. O odhodu v tujino danes razmišljajo že šolarji v osnovnih šolah. Torej bodo tudi ti odšli? Kdo bo sploh še ostal doma? Bolni, za delo nezmožni in upokojenci. Kdo bo pa skrbel za njih? Država potrebuje iz dneva v dan več za svoje lastne potrebe in plače zaposlenih v javni upravi. Denarja v pokojninski blagajni je iz leta v leto manj in tudi zdravstvena blagajna je prazna. Torej bo država najemala kredite in razprodajala še to kar imamo – vodo, zrak in duše vseh nas, ki bomo ostali. Vse do konca, ko bo vse skupaj propadlo in hočeš ali nočeš nas bo nekdo pripojil oz. poceni kupil.

Bi se vi borili in dali življenje za tako državo in prihodnost? Jaz se zagotovo ne bom in mislim, da tudi marsikdo med vami ne. Torej domoljubje? Kakšno domoljubje, lepo vas prosim. Pri nas smo že zdavnaj izgubili domoljubje, nekje na prehodu iz osemdesetih v devetdeseta leta. Ostalo je le golo prebijanje iz dneva v dan za večino nas. Manjšina je sicer vedno izvzeta.

Večja pripravljenost slovenske vojske? Zadnja leta vojska sploh ni pripravljena na večje pretrese. Prav tako je pomanjkljivo oborožena oziroma sploh nima dovolj streliva niti za vaje, kaj šele za vojskovanje. Po domače, če nas kdo napade, bomo na istem kot leta 1941 kraljevina SHS. Ob napadu Nemčije je bila hitro na kolenih. Bilo je sicer nekaj junakov in domoljubov, ki so žrtvovali svoja življenja za višje ideale, ampak mislim, da se takšni dandanes ne najdejo več.

Če posplošim, slovenska vojska v primeru tuje agresije sploh ni sposobna braniti države in nas državljanov. Čemu jo torej sploh potrebujemo? Naloge vojske so obramba države in pomoč ob izrednih dogodkih in nesrečah. … Če ne bi imeli gasilcev, bi nam trda predla. Slovenska vojska je najbrž zgolj v funkciji državne folklore in nudi privilegiran položaj določenemu številu državljanov. Starejšim generalom pa služi kot igrače majhnim otrokom. Za izboljšanje njene funkcionalnosti bi potrebovali veliko denarja. Denarja pa … saj veste … pri nas ga ni. Čemu torej dodatni stroški novih nabornikov, ki se bodo podili na pol bosi in nagi, z lesenimi fračami naokrog? To ne bo izboljšalo pripravljenosti naše vojske. Samo še večji kolaps bo nastal. Torej s ponovno uvedbo nabornega služenja vojaškega roka ne bomo izboljšali ničesar, samo dodatne stroške bomo naredili v že tako prazni državni blagajni.

Preostane nam še samo izboljšanje telesne forme in umske sposobnosti naših otrok. Sploh ne vem, kaj bi rekel o tem. Res je, da je v teh norih časih vse preveč otrok s povišano telesno težo in manj razvitimi gibalnimi sposobnostmi … ampak zato je ponovno kriv sistem in država v kateri živimo. Zaradi varčevanja z denarjem je v šolskih programih iz leta v leto manj ur telesne vzgoje in športnih aktivnosti. Hrana je vse bolj hitra in vse bolj nezdrava. Zaradi krutega tempa starši ne zmorejo več kuhati kosila iz zdrave hrane. Zdrave hrane sploh ni več na trgovskih policah. … Dodatne športne aktivnosti so zaradi tržnih razmer iz dneva v dan dražje in za marsikatero družino predrage. Na drugi strani posamezniki presegajo norme in izstopajo v svoji profesionalnosti.

Iz telesno manj razvitih otrok, niti vojska ne bo zmogla v 3 mesecih narediti čudežev, pri tistih nadpovprečnih pa prav tako ne bo nobene koristi. Torej? Naj država raje denar vloži v šolstvo in športna društva, ki bodo poskrbela za telesen razvoj naših otrok.
Glede umskih sposobnosti bo bolje, da se vzdržim vseh komentarjev. Naši otroci nas presegajo v širini in globini razmišljanja.

Nobeden od utemeljenih vzrokov ne prenese teže razuma, zakaj bi ponovno uvedli naborniško služenje vojaškega roka. Po svoje sicer razumem g. Erjavca. Najbrž že sluti, da v bodočem mandatu ne bo več zunanji minister, lahko pa bi bil obrambni minister, to že obvlada. In kaj je boljšega kot novi program in novi kup peska za naše oči.

Nobena vojna ne prinese nič dobrega in v nobeni vojni ni zmagovalcev. So samo nedolžne žrtve in velike izgube. V času, ko je sicer humanizem povozila tehnologija je neumno govoriti o vojskovanju, vojski, orožju. Ponovno bi se morali obrniti k posamezniku, človeku in družbi. Vedno se bodo našli veliki otroci, ki za svoje nepotešene apetite po igri potrebujejo nove igrače. A ne z našim denarjem, ne z našo usodo.

Na koncu koncev samo še majhno a pomembno dejstvo. Žal smo premajhni, da bi se lahko obranili ob morebitnem napadu naših sosed. Zato bi bilo mnogo bolje, da bi denar namenjen vojski porabili raje za šolstvo, socialo in naše gasilce.

In še ena cvetka. Ključni mož, ki bi naj skrbel za usodo upokojencev, se raje ukvarja z usodo slovenske vojske in novimi zgrešenimi projekti. Saj tako med nami, odkrito … kdaj pa je sploh kaj naredil dobrega za upokojence?

To je sicer samo moje skromno mnenje, brez skrbi. A gre za usodo vseh nas. Morda je izvzeta zgolj spet tista peščica ljudi, ki pa vedno pobira smetano namenjeno vsem nam.