Veseli december. Mesec praznovanj, sindikalnih zabav, poslovnih srečanj, obdarovanj, nakupov in dobrodelnosti. Ja, tudi slednje je, v tem zadnjem mesecu leta, precej več kot sicer. Razlogov je kar nekaj. Najplemenitejši med njimi, v katerega kot večni optimist verjamem tudi jaz, je gotovo empatija in občutek za sočloveka. Sledi tisti, ki nam, ki pomagamo in delamo dobro, daje občutek, da smo zaradi tega boljši človek. Jaz pravim temu polnjenje lastne dušice. Tako ob božičnem večeru lažje sedemo za mizo in praznujemo božič s svojimi najdražjimi. In potem je tu še tretji, ki ni tako plemenit, pa vendar pomaga ljudem v stiski. Poimenovala ga bom pomoč s koristjo oziroma ‘praktična dobrodelnost’. V angleščini obstaja nazoren izraz (hidden agenda ali help with benefits). V bistvu pa, predvsem poslovnim subjektom omogoča, da s podarjenim denarjem pripišejo še en znesek k davčni olajšavi. 
Pravzaprav dobrodošlo podjetniško razmišljanje, ko podjetje denar raje nameni nekomu, ki ga potrebuje, kot, da bi ga dalo državi. In kot večna optimistka verjamem, da gre tudi v tem primeru velikokrat za srčno dejanje brez kalkulacije.
Imam to srečo, ja srečo, da že leta delam v dobrodelnih projektih. Pričela sem po službeni dolžnosti, ki je kmalu prerasla v filantropijo, ki povzroča odvisnost, zaradi neverjetnega občutka, ki ga ob tem doživljam. Če tega še niste počeli, poskusite.
Leta sem pred božičem prebirala na stotine zgodb o nesrečnih usodah ljudi, družin in otrok, ob katerih sem zjokala svoje solze. Še hujši je bil občutek, da ne moremo pomagati vsem, čeprav se je vsaka zgodba zdela enako pomembna in enako žalostna. Pa vendar, ob koncu, ob božiču, ko sem si očitala, da nismo rešili vseh, se je vame naselil nek topel, nalezljiv občutek, ki se je kot vonj po božičnih keksih širil skozi moje telo. Namreč, da ima zaradi nas, torej ljudi, ki smo pripravljeni prisluhniti in pomagati, vsaj nekaj družin in posameznikov, lepši božič, večerjo na mizi, toplo stanovanje in darilo pod smrečico.
Ljudje, z denarjem, ki so ga dobili, niso rešili svojega življenja, so pa vsaj za trenutek, dan ali dva, pozabili na svojo stisko in doživeli kanček čarobnosti in pravljičnosti, ki jo prinaša božični čas. Solze napolnijo moje oči, ko se spomnim sreče in hvaležnosti otrok, mamic, očkov ter dedkov in babic, zapuščenih starejših, ko smo jim sporočili, da jim bomo pomagali. In to smo lahko dosegli samo s pomočjo vas, ki razmišljate podobno, posameznikov, ki ste darovali, ker vam denarnica to dopušča, pa tudi tistih, ki so si odtegnili od svojih ust.
Ne morete si predstavljati kakšno moč imajo čustva, empatija in skrb za sočloveka. Ta lahko majhnega otroka privede do tega, da odstopi svojo najljubšo igračo, ko začuti nemoč drugega otroka. In podoben efekt ima pri odraslih, ki si to dovolimo. Ko sestopimo s svoje stopnice v čevlje starša, ki otroku ne more kupiti darila, ki mu mora že v ranem otroštvu povedati, da božička ni in da je življenje kruto. Ki v času največje gneče v nakupovalnih centrih, tja zavije le po kruh in mleko in čigar miza se ne šibi od dobrot na božični večer.
Takrat se v človeku, ki ima srce na pravem mestu, zgodi nekaj, čemur pravimo čista dobrota. Ko enostavno mora dati, tudi če sam ne živi v izobilju. Mora dati, da pomaga nekomu v stiski in da pomaga sebi. Da si dovoli začutiti tisti del, ki ni najbolj prijeten, ki boli, ki daje občutek nemoči in majhnosti v tem velikem krutem svetu. In takrat je pomembno zavedanje, da niso potrebna dejanja svetovnih razsežnosti, ker vsega sveta pač ne moremo rešiti. Lahko pa začnemo pri sebi, z majhnimi koraki in za nekaj trenutkov polepšamo življenje enemu otroku, staršu ali družini. In več kot nas je, več bo iskric v očkah na božični večer.
Ozrite se okoli sebe, na vsakem vogalu je priložnost, da po svojih močeh pomagate. Kot posameznik ali podjetje, saj se za srčnim podjetjem vedno skrivajo srčni ljudje. Zato verjamem, da njihova dejanja niso zgolj plod preračunljivosti, ampak srčnosti, ki izvira iz vrednot, po katerih živijo in delajo.
Zato, ne iščite koristi v dobrodelnosti, ampak delajte dobro zaradi dobrega samega. V tem primeru boste brez občutka samohvale tudi na glas govorili o tem in z drugimi delili, da ste opravili dobo delo, da ste nekaj naredili pro bono, da ste pomagali. Ker ljudje prepoznajo srčnost in iskrenost in vam bodo radi sledili.
