Tržni pregled prodajnih avtomatov s hrano in pijačo na štirih univerzah, ki ga je Zveza potrošnikov Slovenije izvedla skupaj z Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija, je razkril, da v avtomatih prevladujejo živila in pijače z nezdravim prehranskim profilom. Ponudba bolj zdravih živil, ki si jih študentje želijo, pa je bolj izjema kot pravilo, pravijo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).
Kaj prodajajo našim študentom v prodajnih avtomatih?
v ZPStest 2/2016 so objavili preliminarne rezultate ankete o zadovoljstvu študentov s ponudbo živil in pijač v prodajnih avtomatih (v nadaljevanju avtomatih) na njihovih fakultetah. “Končni rezultati ankete se ne razlikujejo od preliminarnih rezultatov, zato naj le povzamemo, da si študentje želijo v avtomatih več svežega sadja, solat, smutijev, suhega sadja, oreškov in primerno kakovostnih sendvičev ter ponudbo živil, ki bo primerna tudi za vegetarijance in vegane,” piše ZPS.
Pregled nad tem kakšna je resnična ponudba, zakaj ni drugačna, zakaj ni skladna s pričakovanji študentov, kakšne so cene živil iz avtomatov v primerjavi z enakimi živili v trgovini, so izvedli na štirih slovenskih univerzah. “Na vseh štirih univerzah v Sloveniji (v Ljubljani, v Mariboru, v Novi Gorici in na Primorskem) smo v 14 različnih krajih, na 48 različnih lokacijah obiskali vseh 59 fakultet. Na fakultetah smo poiskali “otoke” z avtomati in popisali hrano in pijačo v 100 avtomatih, kar je na koncu pomenilo 3.281 vzorcev s 195 različnimi izdelki. Ob popisu smo na vsakem avtomatu kupili tudi sendviče in sadje ter nekatera druga živila, ki pa so v njih le izjemoma (npr. smuti, solata), večino drugih živil smo nakupili kasneje. Nato smo na živilih in pijačah preverili označbe in pri tistih, ki so imeli navedeno hranilno tabelo, s prehranskim semaforjem ocenili tudi njihovo hranilno vrednost. Rezultate si lahko ogledate na našem oblikovno in vsebinsko obogatenem spletnem portalu www.veskajjes.si v zavihku Mladi,” pišejo na ZPS.
Živila, ki jih najpogosteje najdemo v avtomatih
Vsa živila in pijače iz avtomatov so razdelili v sedem (7) glavnih kategorij, nato pa še v podkategorije, in sicer: tekočine (npr.: voda, sok, ledeni čaj …), sladki prigrizki (npr.: sadne in žitne ploščice, napolitanke …), slani prigrizki (npr.: čips, slane palčke …), oreški in suho sadje, sendviči (npr.: z mesninami, ribami, vegetarijanski), jogurti (sadni in navadni), sveže sadje in zelenjava. In katera živila in pijače prevladujejo v avtomatih?
Ob tem se na ZPS sprašujejo “v čigavem interesu je, da v avtomatih na fakultetah prevladujejo sladke pijače in živila z nezdravim prehranskim profilom? V interesu študentov zagotovo ne,” pravijo.
Študentje si želijo več izdelkov z zdravim prehranskim profilom
Študentje poudarjajo, da si želijo več izdelkov z zdravim prehranskim profilom. Tudi Daša Kokole iz Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, pravi, da so urniki študentov pogosto res polni in med predavanji preprosto nimajo časa za kosilo. “Ker jim ostane na voljo samo hrana iz avtomatov, si želijo, da bi bilo v njih več zdravih prigrizkov, saj bi jih študentje zelo verjetno z veseljem kupovali. A izkušnje ponudnikov so drugačne,” še pišejo na ZPS. “V reviji ZPStest 2/2016, smo največja ponudnika izdelkov v avtomatih, Delikomat in Avtomatic servis, vprašali, kako poteka izbira izdelkov, ki so na voljo študentom in ali se prilagajajo njihovemu povpraševanju. Oba ponudnika poudarjata, da je nabor izdelkov prilagojen strankam in/oziroma zahtevam naročnika. Hkrati pa poudarjata, da odziv študentov na možnost nakupa “bolj zdravih” živil ni bil vedno pozitiven. Iz podjetja Delikomat so sporočili, da so na nekaterih fakultetah ponudili študentom možnost nakupa veganskih sendvičev, vendar zanje ni bilo zanimanja in so jih morali veliko zavreči. Študentje skorajda niso kupovali tudi solat in sadja iz avtomatov, zato so zmanjšali tovrstno ponudbo oz. nekatere izdelke s kratkim rokom uporabnosti raje umaknili iz prodaje. Tudi v podjetju Avtomatic servis imajo podobne izkušnje. Poudarjajo, da so priča primerom, ko v prodajnem avtomatu konvencionalni izdelek nadomestijo z zdravim in ga nato v več kot 90 % zavržejo, ker ni zanimanja zanj. Glede na to, da si študentje želijo več “zdrave izbire”, po kateri pa po besedah ponudnikov avtomatov ni dovolj povpraševanja, lahko razloge za to torej iščemo tudi v višji ceni izdelkov v avtomatih, v pogosto slabši kakovosti sendvičev in tudi v dejstvu, da študentje tovrstnih živil niso navajeni kupovati v avtomatih?,” so zapisali na ZPS.
Kako naprej?
“Naš projekt pa se nadaljuje,” pravijo na ZPS. K temu še dodajajo, da pripravljajo priporočila za nabor izdelkov, ki naj bi bili v avtomatih na fakultetah, ki jih bodo uskladili z Ministrstvom za zdravje RS.
