Združenje štajerskih vinarjev gostilo mednarodno ekipo strokovnjakov

FOTO: pixabay

Združenje vinorodna Štajerska je začelo aktivnosti za povezovanje in skupinsko nastopanje tako v Sloveniji kot v tujini. Ker želijo vinorodni okoliš postaviti na svetovni vinski zemljevid, so nedavno v regijo povabili priznane mednarodne vinske novinarje, pisce in kritike iz osmih držav ter jim pripravili dvodnevno študijsko turo.

Novo združenje štajerskih vinarjev je pripravilo program, ki so ga začeli s predstavitvijo vseh članov združenja na Ptuju, nadaljevali pa z večerjo v vinski kleti Dveri Pax. Nadaljevanje so namenili podrobni predstavitvi štajerskega stila vin na masterclassu pod taktirko Roberta Gorjaka v Dvorcu Jeruzalem.

Gostje so skupaj z 20 v združenje povezanimi štajerskimi vinarji v obeh dneh skupaj obiskali 13 štajerskih vinskih kleti. Prvi dan so ob kleti Dveri Pax med drugim obiskali še kleti Zlati grič, Frešer, Vino Gaube, Vino Valdhuber in Hiša Joannes Protner, v Mariboru so si ogledali najstarejšo trto na svetu.

Drugi dan so v Ormožu obiskali vinsko klet Puklavec Family Wines in nadaljevali proti posestvu Herga, del udeležencev pa se je pred skupnim masterclassom v Dvorcu Jeruzalem odpravil v Radgonsko-Kapelske gorice, kjer so si ogledali kleti Radgonske gorice in Steyer vina. Vabljeni vinski kritiki in mednarodno priznani vinski strokovnjaki so zaključili študijsko turo z ogledi kleti Verus, Kogl in Kobal.

Kot je ob predstavitvi v Jeruzalemu povedal Robert Gorjak, je za goste pripravil izbor štajerskih vin, ki po njegovem mnenju najbolje izražajo značilno sortno prepoznavnost in aromatiko. “Na Štajerskem bomo težko izbrali eno sorto, ki bi najbolje predstavljala celotno regijo, zato smo se poenotili, da regija slovi po sortnih vinih iz belih aromatičnih sort, kot so sauvignon, renski rizling, sivi pinot, traminec in rumeni muškat ter vin iz šipona,” je pojasnil Gorjak.

Mednarodna novinarska zasedba je prišla iz osmih držav, in sicer iz ZDA, Nizozemske, Poljske, Velike Britanije, Hrvaške, Srbije, Avstrije in Slovenije. Med njimi je bila britanska vinska strokovnjakinja Master of Wine, za mnoge največja poznavalka vzhodnoevropskih vin, Caroline Gilby, ki je dejala, da v Slovenijo prihaja že več kot 20 let in je v tem času zaznala veliko sprememb.

“Štajerska je bila kar nekaj časa nekoliko za zahodnim delom Slovenije, saj je dolgo slovela le po polsuhih in polsladkih vinih. Tokat me je presenetilo in navdušilo, koliko vinarjev prideluje kakovostna in sortno izražena suha vina. Regija ima velike možnosti za prijetno aromatična vina z izrazito sadnimi notami, po drugi strani pa tudi za resna zrela vina, kar so značilnosti zmagovalnih vin na svetovnem trgu,” je dejala Gilbyjeva.

Ob tem je tudi pozdravila povezovanje vinarjev, ki po njenem nimajo konkurence v domači regiji, pač pa v sosednjih državah in tudi širše v državah, kot sta Čile in Avstralija. Ker gre za majhno vinsko pokrajina v majhni državi, morajo vinarji po njenem nastopati skupaj.

Tudi hrvaškemu promotorju vina Saši Špirancu iz Vinarta štajerska vina niso neznana, saj pozna nekatere tukajšnje vinarje, a doslej ni imel občutka o veličini pokrajine, kaj vse ta nudi in kako kakovostna je. Zdaj je spoznal, da je regionalno povprečje kakovosti zelo visoko, po njegovem pa je Štajerska idealna regija za sauvignone in šipone, čeprav je mogoče najti tudi zelo dobre in tipične modre pinote.

“Štajerska je ena redkih regij s celinskim podnebjem, ki lahko v vinih izrazi neverjetno svežino. Drugi to težko dosežejo. Včasih to ni bila prednost, zato so to zakrivali s sladkorjem, a danes je to popolnoma druga zgodba,” je še dodal Špiranac.

Združenje vinorodna Štajerska je bilo na pobudo domačih strokovnih institucij ter skupine vinarjev in vinogradnikov ustanovljeno marca. Namen in cilj združenja so dvig prepoznavnosti in ugleda vin vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija doma in v tujini, izboljšanje prepoznavnosti okoliša kot vinske destinacije s kakovostno vinsko turistično ponudbo in uvrstitev na svetovni vinski zemljevid najboljših vinorodnih regij.

vir: lokalec.si

Oddaj komentar