Vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je potrdila finančno podporo za projekt zagotovitve poplavne varnosti porečja Drave. Za nekaj manj kot 15 milijonov evrov vreden projekt, ki ga bo izvajala direkcija za vode, bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval dobrih 11,4 milijona evrov.
Kot so pojasnili na omenjeni vladni službi, je namen projekta zmanjšanje poplavne ogroženosti na štirih ugotovljenih poplavnih območjih. Z načrtovanimi ukrepi bodo zagotovili dolgoročno poplavno varnost ob Dravi in zalednih pritokih na območju mestnih občin Maribor in Ptuj ter občin Duplek in Starše, s čimer bo zavarovanih več kot tisoč ljudi.
Na mariborski enoti direkcije za vode so za STA pojasnili, da bodo protipoplavne ukrepe izvedli na območju Radvanja, Spodnjega Dupleka, središča Ptuja in Rogoznice, torej na območju t.i. Ptujske Drave, ki sega od hidroelektrarne Mariborski otok do jezu Markovci na Ptujskem jezeru.
Med drugim bodo s suhimi zadrževalniki uredili potok Rogoznica na območju Ljudskega vrta in potok Grajena, pri potoku Vičava pa bodo sanirali erozijski spodjed. V Dupleku bodo z novimi varovalnimi nasipi oziroma zidovi uredili zaledne potoke Drave, in sicer Korenski, Dupleški in Ciglenški potok, v Staršah pa zagotovili poplavno varnost Črete.
Na območju Maribora bodo z varovalnimi nasipi uredili poplavno varnost v Malečniku in Trčovi, s suhim zadrževalnikom Pekrski in Rožnodolski potok, v Radvanjskem potoku pa bodo skupaj z Mrzlim potokom uredili struge in nov varovalni nasip.
Z deli morajo za pridobitev evropskega denarja zaključiti do konca leta 2023. Trenutno pripravljajo projektno dokumentacijo in pridobivajo gradbena dovoljenja, kot poudarjajo na direkciji, pa so jim pri tem v veliko pomoč vse štiri občine.
Prve gradbene posege načrtujejo v naslednjem letu, kar pa bo odvisno od nadaljnje dinamike priprave projektne dokumentacije, pridobivanja zemljišč in gradbenih dovoljenj ter izvedbe javnih naročil. Gradnja je sicer načrtovana v več fazah.
Za zagotavljanje protipoplavnih ukrepov na Dravi je država evropska sredstva črpala že v prejšnji finančni perspektivi. V tem času so uredili območja Malečnika, Dogoš, Vurberka in Zgornjega Dupleka, gradili so akumulacijo Pristava, na območju Meže z Mislinjo pa so na posameznih odsekih zmanjšali poplavno ogroženost Raven na Koroškem in Prevalj. Uredili so strugo Suhadolnice in odvodnjavanje visokih voda v povodju Drave med Hočkim vozliščem in Polskavo.
Direkcija ob tem pelje tudi kohezijski projekt zmanjšanja poplavne ogroženosti na območju ravenske železarne, preostalem delu Prevalj, Otiškem vrhu, urbaniziranem delu Slovenj Gradca na Mislinji, na vodotoku Homšnica, v Pamečah, predvidena pa je tudi izgradnja suhega zadrževalnika visokih voda na Poljani.
Dela v Prevaljah so že izvedena, v Ravnah je gradnja v zaključni fazi, z deli pa so letos začeli tudi v Pamečah. Ob tem na mariborski enoti direkcije za vode pripravljajo tudi projekt za porečje Drave na območju Dravinje s Polskavo.
Vir: Lokalec.si
