Vročina v okolju lahko povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v obdobju visokih temperatur lahko škodljive vplive omilimo ali preprečimo, so sporočili iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Koga lahko vročina najbolj prizadene?
Vročina lahko prizadene vsakogar. Posebej pa so ogrožene občutljivejše skupine ljudi. Mednje sodijo otroci, starostniki, bolniki, osebe s socialno-ekonomskimi problemi in osebe, ki so dodatno izpostavljene nekaterim dejavnikom iz okolja.
Na NIJZ pravijo, da so bolj ogroženi bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja (npr. bolniki s srčno žilnimi obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi motnjami, nepokretni; na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil), ljudje z nizkim socialno-ekonomskim statusom (brezdomci, socialno izolirani, prebivalci, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov,), ter osebe, ki so dodatno izpostavljene nekaterim dejavnikom iz okolja kot je onesnažen zrak, saj imajo slabše bivalne pogoje, bivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo ter delavci, ki delajo na prostem in prebivalci mest.
Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave in pregretje telesa. Povzroči pa lahko tudi težave s kožo kot naprimer kožne izpuščaje. Pojavijo se lahko vročinski krči, vročinska izčrpanost, omedlevica – kratkotrajno izgubo zavesti ter vročinska kap.
Kako lahko preprečimo težave, ki lahko nastanejo zaradi vročine?
Težave preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto. Dobro je zmanjšati izpostavljenost vročini.
Na NIJZ svetujejo, kako se umakniti vročini:
- poiščemo in zadržujemo se v senci ali v hladnejših prostorih.
- zmanjšamo nastajanje toplote. To lahko storimo tako, da omejimo fizično aktivnost. Fizično aktivnost na prostem omejimo na jutranje in večerne ure. Uživamo “lahko hrano”, v manjših obrokih, telesu omogočimo odvajanje toplote s pravilno izbiro oblačil in zadostnim uživanjem tekočin. Nekateri ljudje so bolj ogroženi. Bodimo posebej pozorni na znake prizadetosti pri njih. Nikoli ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu. V primeru pregretja bolnika umaknemo na hladno, v senco ali hladen prostor. V primeru vročinske kapi takoj pokličemo zdravniško pomoč, obolelega ves čas hladimo. Z zdravnikom se posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo.
Ne pozabite na:
- na zaščito pred soncem. V času njegove največje moči (med 10. in 17. uro) poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo (z zaščito pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (t.j. SZF oz. angl. SPF) najmanj 30. V vročini se hrana hitreje pokvari. Bodimo pozorni na varnost hrane, ki jo uživamo in pravilno ravnanje s hrano. Zdravila shranjujte na primerni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca in upoštevajte nasvete zdravnika ter spremljajte napovedi in opozorila preko sredstev javnega obveščanja.
