Na notarsko zbornico Slovenije smo se obrnili z vprašanji vezanimi na sklepanje predporočnih pogodb. Kot kaže, se je število vpisov v register v zadnjih letih precej povečalo.
V letu 2019 (od 15.4. dalje) so notarji vpisali 96 pogodb, v letu 2020:108; v letu 2021: 96. V letošnjem letu je 33 vpisov na današnji dan.
Aleksander Šanca, generalni sekretar Notarske zbornice Slovenije za naš medij pojasni: “Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij se sklene v obliki notarskega zapisa pri notarju. V skladu s 87. členom DZ mora notar pred sklenitvijo pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij zakonca oz. podpisnika pogodbe seznaniti z zakonitim premoženjskim režimom ter ju poučiti o premoženjskih pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz Družinskega zakonika.”
Notar je dolžan zakonca seznaniti z registrom pogodb
Prav tako je notar v skladu s 3. odstavkom 87 člena DZ zakonca dolžan seznaniti z registrom pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, s podatki, ki se vanj vpisujejo ter ju pouči, da se pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij vpiše v register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki ga vodi Notarska zbornica Slovenije ter pravnih posledicah takšnega vpisa, torej, da se bodo tretje osebe z vpogledom v javne podatke registra (93. člen DZ) lahko seznanile z dejstvom, da imata zakonca dogovorjen režim premoženjskopravnih razmerij, ki je drugačen od zakonskega, kar bo nedvomno narekovalo ustrezne pravno poslovne odločitve tretjih, tudi morda njunih dedičev, v odnosu do zakoncev, pravnih prednikov oziroma v zvezi z njunim premoženjem.
Notar opravi vpis v register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerji, v skladu z določbami 90. člena DZ, z elektronskim prenosom podatkov.
In kakšni so razlogi, da se odločajo za predporočno pogodbo? “Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je pogodba, s katero se zakonca dogovorita o vsebini njunega premoženjskega režima, ki se razlikuje od zakonitega. V njej lahko sporazumno uredita tudi druga premoženjska razmerja za čas trajanja zakonske zveze kakor tudi za primer razveze. Za pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij se bosta bodoča zakonca odločila tedaj, ko jima zakoniti premoženjski režim ne bo ustrezal in se bosta želela natančneje, v skladu z lastnimi željami in potrebami, dogovoriti o usodi lastnega premoženja (npr. da bo premoženje, ki ga bo vsak od njiju pridobil s svojim delom v zakonski zvezi njegovo posebno premoženje),” še za lokalec.si pojasni Aleksander Šanca.
