UKC Maribor letos praznuje 220 let obstoja

UKC Maribor letos praznuje 220 let obstoja. Bolnišnica je bila ustanovljena leta 1799, ko je okrožni urad izdal okrožnico o ustanovitvi mestnega špitala. Sprva je bila locirana na današnjem Slomškovem trgu, po nekaj več kot 50 letih pa so bolnišnico preselili v magdalensko predmestje, kjer z nazivom Univerzitetni klinični center stoji še danes.

Za njeno delovanje so skrbeli številni dobrotniki. Sprva je bilo v mestni bolnišnici prostora za 24 bolnikov. V tem poslopju je delovala mariborska bolnišnica vse do leta 1855, v obdobju do selitve na sedanjo lokacijo na Taboru pa je pridobila dodatnih 26 postelj. Mestne oblasti so kupile Prosenjakovo vilo v Magdalenskem predmestju, kjer je začela bolnišnica delovati s 110 posteljami, saj se je v tistem času močno povečalo število mestnih prebivalcev. Sprva enovita bolnišnica se je s prihodom magistra kirurgije Feliksa Ferka leta 1792 razdelila na interni – medicinski in eksterni – kirurški oddelek. Iz teh dveh so se pozneje ločili in osamosvojili interni, kirurški, dermatovenerološki, ginekološko-porodniški in infekcijski oddelek, rentgenski zavod in prosektura ter pljučni odsek, mariborska bolnišnica pa je kmalu dobila tudi oddelek za ušesne in očesne bolezni.

Velike zasluge za razvoj gredo dr. Milanu Černiču
V sodobnem razvoju bolnišnice pripisujejo zgodovinarji zdravstvene kulture velike zasluge za razvoj te ustanove prim. dr. Milanu Černiču, kirurgu in znanemu medicinskemu piscu ter oblikovalcu slovenske zdravstvene besede. Dr. Benjamin Ipavec je organiziral rentgenski inštitut in bil med prvimi, ki so se lotili težavnejših ginekoloških operacij. Prvi prosektor je bil prim. dr. Franc Hribar, prim. dr. Božena Grossman je organizirala otroški oddelek, dr. Lea Pleiweiss Svetličič je ustanovila nevropsihiatrični oddelek, dr. Drina Gorišek je začetnica krvodajalske službe v Mariboru, doc. dr. mr. ph. Niko Jesenovec je organiziral sodobni biokemijski laboratorij. Razvoj mariborske bolnišnice je vidno zaznamoval razpad avstro-ogrske monarhije, pa tudi druga svetovna vojna je kruto posegla prav v vrste slovenskih zdravnikov: velika večina je bila pregnanih, številne med njimi so mučili in tudi ubili, v bolnišnico pa so prišli nemški zdravniki. Strokovni razvoj je v veliki meri zastal, številni zdravniki so se pridružili odporniškemu gibanju. Za maloštevilne bolnike so skrbeli zdravniki, ki jim je nemška oblast še dovolila delati, in sestre usmiljenke, ki so kot negovalno osebje ostale v bolnišnici vse do leta 1948.

Konec druge svetovne vojne prinesel silovit razvoj
Konec druge svetovne vojne in nova zagnanost sta kljub odrekanju, porušeni bolnišnici, pomanjkanju osebja in opreme prinesla nov silovit razvoj. Do konca petdesetih let so v mariborski bolnišnici že delovali posamezni odseki na kirurškem oddelku (travmatologija, plastična kirurgija, splošna kirurgija, urologija, ortopedija in anestezija). Leta 1964 so se začela gradbena dela za bolnišnično stolpnico, ki je bila sprva namenjena internemu in psihiatričnemu oddelku. Leta 1972 so psihiatrijo začasno preselili pod obronke Pohorja v Pohorski dvor. Od sredine sedemdestih let pa vse do današnjih dni v bolnišnici intenzivno gradijo in obnavljajo: leta 1976 je bila odprta kirurška stolpnica, 1984. leta je zaživel medicinsko-funkcionalni trakt II, leta 1987 se je na območje bolnišnice preselila tudi pediatrija. Za nadaljnji razvoj Splošne bolnišnice Maribor je ključnega pomena zagotavljanje ustreznih bivalnih in delovnih standardov, to pa z državnim denarjem žal ni bilo mogoče. Tako so bili ključnega pomena pri tem uspešni referendumi za uvedbo samoprispevkov. V okviru IV. samoprispevka so bili zgrajeni medicinsko funkcionalni trakt III (odprtje 1991), Oddelek za perinatologijo (1991) ter obnova in razširitev ginekologije (1992). V okviru V. samoprispevka je zrasel interni trakt B leta 1993 in trakt A leta 1995. Prvi objekt, ki ga je v mariborski bolnišnici obnavljala država v okviru zakona o investicijah v zdravstvu, je bila obnova kirurške stolpnice z nadgradnjo dvorane in sanacijo potresnih vezi (1998). Z nadaljnjimi obnovami, ki jih je bolnišnica izvajala v okviru lastnega programa investicijske izgradnje, pa so bili izboljšani pogoji dela za zaposlene in bivalni pogoji za bolnike (obnova Oddelka za nevrološke bolezni 1998, Oddelka za kožne in spolne bolezni 1999 ). Gradnja novega Oddelka za psihiatrijo se je začela po prej omenjenem zakonu leta 1998 v neposredni bližini bolnišnice in je zaradi gradnje podzemne povezave predstavljala poseben izziv in velik dosežek, saj je nad gradbiščem ves čas nemoteno potekal železniški promet. Oddelek za psihiatrijo je bil odprt leta 2005. Oddelek za očesne bolezni in Oddelek za otorinolaringologijo in maksilofacialno kirurgijo sta več desetletij delala v povsem neprimernih razmerah, z rušenjem starega internega oddelka leta 1998 pa so se začela dela za novogradnjo. Že pred tem sta bili ti dve dejavnosti izjemni, po odprtju prostorov leta 2007 pa sta doživeli ekspanziven razvoj. Kar zadeva investicije, je bilo živahno tudi leto 1999, ko je bila obnovljena in otroški kirurgiji namenjena etaža na pediatriji, ter odprtje prostorov v 3. etaži kirurške stolpnice za namene Oddelka za kardiokirurgijo (prva operacija na odprtem srcu v mariborski bolnišnici je bila izvedena junija 1996; od takrat se je oddelek razvil v mednarodno primerljiv tovrstni oddelek z izjemnimi rezultati). V letih 1998 in 1999 je potekala celotna prenova Centralne sterilizacije. Leta 2001 je bila odprta enota za invazivno kardiologijo, tam pa so bile omogočene vse sodobne angiografske in kardiografske dejavnosti. Konzorcij je zagotavljal finančna sredstva za začetek delovanja Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. Tako je bila obnovljena zgradba stare pralnice v osrčju bolnišnice za potrebe Inštituta za anatomijo in fiziologijo (2004). Iz enakih sredstev so bili obnovljeni prostori zgradbe na Magdalenskem trgu (prostori arhiva Splošne bolnišnice Maribor). Leta 2004 je bila obnovljena kotlovnica, zgradil se je podzemni hodnik od MFT do Oddelka za psihiatrijo in izvedli sta se dve kardio-kirurški operacijski dvorani po modularnem sistemu v operacijskem bloku. Leta 2006 je potekala statična sanacija prostorov na Oddelku za radiologijo. Leta 2007 je prišlo do otvoritve dvoetažnega pokritega parkirišča pred UKC Maribor, kar je znatno pripomoglo k povečani požarni varnosti. V letu 2008 se je digitaliziral Oddelek za radiologijo, v letu 2009 pa se je obnavljal Oddelek za dializo v dveh fazah. Ker v UKC Maribor spodbujamo program DORA, so bili v letu 2010 urejeni prostori za delovanje tega programa. V istem letu so se uredili prostori v delu kleti in pritličja Klinike za interno medicino, prišlo je do rekonstrukcije vhoda v medicinsko funkcionalni trakt MFT I, izvedba vhoda na Pobreški cesti in zelo pomembna je bila izgradnja dovozne ceste za urgentna vozila, ki je omogočila hitrejši prevoz pacientov do Urgentnega centra. Leta 2011 je bila zgrajena 1. faza forenzike na Oddelku za psihiatrijo, leta 2014 pa 2. faza. Med leti 2011 in 2014 je potekala energetska sanacija stavb in naprav v UKC Maribor. V letu 2015 je bila otvoritev novega Urgentnega centra Maribor, kamor je bila nameščena tudi medicinska in nemedicinska oprema. Prav tako smo leta 2015 odprli Oddelek za onkologijo, kjer imajo dva obsevalnika, ki smo ju prejeli kot donacijo Švicarskega sklada. Trenutno še poteka formiranje dodatnega laboratorija za interventno in invazivno kardiologijo na Kliniki za interno medicino.

V zadnjih 25 letih se je izjemno povečalo tudi število zaposlenih. Leta 1991 je Splošna bolnišnica Maribor imela 2215 zaposlenih, od tega je bilo 285 zdravnikov. Danes Univerzitetni klinični center Maribor zaposluje 2997 ljudi, od tega 530 zdravnikov.

Oddaj komentar