Inštitut za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) Univerze v Mariboru je v februarju organiziral drugo projektno srečanje projekta CROSSRISK, na katerem so bile sprejete nekatere ključne odločitve za izboljšanje opozoril na področju padavin v Sloveniji in Avstriji.
Projekt CROSSRISK poteka v okviru programa EU Interreg SI-AT z namenom zmanjšanja nevarnosti zaradi padavin na mejnem območju Slovenije in Avstrije. Med drugimi cilji projekta so tudi enotni, večjezični opozorilni produkti. Slovenija in južni predeli Avstrije se srečujejo s podobnimi težavami v povezavi z obilnimi padavinami, ki povzročajo ponavljajočo škodo in ogrožajo prebivalstvo. Uničujoče poplave so že skoraj stalnica, zaradi obilne snežne odeje pa nastaja škoda tako v kmetijstvu (primer pomladi 2016), kot na infrastrukturi (katastrofalni plazovi februarja 2009), redno pa so ogroženi tudi vsi, ki pozimi zahajajo v gore.
Zaradi spopadanja s podobnimi izzivi Slovenija in Avstrija stopnjujeta sodelovanje skozi projekt CROSSRISK, ki se je začel junija 2018, in ga financira EU program Interreg Slovenija-Avstrija. Triletni projekt, ki se zaključi maja 2021 vodi Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik (ZAMG) v sodelovanju z deželnimi partnerji v avstrijski Štajerski in Koroški, FH Joanneum, Agencijo RS za okolje (ARSO), Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU ter Inštitutom za medijske komunikacije UM-FERI.
“Cilj projekta CROSSRISK je združevanje ekspertiz najpomembnejših organizacij v Sloveniji in Avstriji in na ta način z manjšimi stroški izboljšati kakovost napovedi in opozoril za mejno območje,” je povedal Andreas Gobiet iz ZAMG. “Predvsem se ukvarjamo z napovedovanjem in opozorili glede nevarnosti v povezavi z dežjem, poplavami in snežnimi padavinami, njihovimi čezmejnimi vplivi, ter boljšim razumevanjem, dostopnostjo in razpoložljivostjo,” razlaga Gobiet.
S projektom CROSSRISK bodo mejna območja pridobila skupni, večjezični lavinski bilten, ki bo zajel kar najširšo ciljno skupino uporabnikov na čelu z regionalnimi in nacionalnimi institucijami, podjetji, nevladnimi organizacijami in splošno populacijo. Zaščita ljudi in zmanjševanje škode sta seveda ključnega pomena, ne smemo pa pozabiti na podporo turizmu. Nadalje pa bodo razviti in vpeljani tudi različni kanali širjenja vsebin in novi izobraževalni koncepti.
