Slovenska policija izpostavlja: “Da zaščitimo naše otroke, jih moramo podučiti, da osebe, ki jih spoznajo na internetu, niso vedno to, za kar se predstavljajo.” Pripravili pa so tudi videoposnetek, v katerem predstavljajo pet korakov groominga, spletne zlorabe otrok.
“Grooming je pojav, ko nekdo z otrokom zgradi spletno (ali realno) zvezo in otroka nato preslepi oz. prisili v določeno seksualno dejanje, kot je npr. snemanje fotografije ali video posnetka s spolno vsebino. Velikokrat se začne z nedolžnim pogovorom, ki se nadaljuje s pogovorom s seksualno tematiko, pošiljanjem golih fotografij ali videoposnetkov (sexting), prenašanjem spolnih dejanj preko spletne kamere ali pa se spletni zlorabljalec z otrokom celo dobi v živo,” so zapisali na Slovenski policiji.
Današnji dan je mednarodni dan pogrešanih otrok. Slovenska policija se je pridružila mednarodni preventivni kampanji, poimenovani Ples petih korakov. Cilj letošnje kampanje je med ljudmi povečati zavedanje o posledicah t. i. spletnega groominga pri otrocih, saj se je v zadnjem času (predvsem kot posledica epidemije) povečalo število žrtev spletnega grominga. Bežanje otrok od doma je velikokrat ključni pokazatelj, da je otrok žrtev groominga ali podobnih spletnih zlorab in izsiljevanj, saj zaradi pomanjkanja razumevanja v njegovem socialnem okolju o svoji stiski ne more spregovoriti z odraslo zaupno osebo, so zapisali na spletni strani Policije.
Kako poteka spletni grooming?
Policija opozarja, da spletni grooming večinoma poteka v petih korakih:
- vzpostavljanje prijateljstva: spletni groomer bo začel komunicirati z otrokom; pri tem se bo pogosto pretvarjal, da je tudi sam otrok ali najstnik. Groomerji ponavadi otrokom pošiljajo veliko sporočil preko različnih kanalov na družbenih omrežjih, pogovor pa se nato nadaljuje v spletnih klepetalnicah.
- ohranjanje prijateljstva: groomer bo z različnimi komplimenti poskušal prijateljstvo z otrokom dvigniti na nivo tesnejšega odnosa; prizadeval si bo za vzpostavitev zaupnih odnosov, ki bodo temelj za kasnejše izsiljevanje.
- ocenjevanje tveganja: groomer se bo začel zanimati za otrokovo življenje, za družinsko situacijo, njegove odnose s starši/učitelji/prijatelji, spraševal bo o otrokovem prostem času. Otroku bo govoril, da je njun odnos skrivnost. Želel bo vedeti, kdo v družini še uporablja računalnik ter kje v stanovanju se računalnik nahaja. S tem prepreči, da bi ga pri njegovem početju zalotil otrokov starš ali skrbnik.
- izolacija otroka: groomer bo poskušal otroka izolirati od njegovih staršev, prijateljev. Predstavljal se mu bo kot njegov edini zaupnik in prijatelj. Včasih otroka celo naščuva, da njegovi starši in prijatelji niso vredni zaupanja in da lahko zaupa samo njemu.
- pogovor o spolnosti: otroka postopoma navaja na tematiko spolnosti. Sprva pošilja zelo subtilna seksualna sporočila, ki se nanašajo na otrokov videz ali telo. Groomer poskuša izvedeti, koliko otrok ve o spolnosti, nato pa ga začne spodbujati, da mu pošilja svoje intimne fotografije. Te nato služijo za izsiljevanje otroka, s katerim poskuša dobiti še več fotografij ali izsiliti srečanje v živo.
Opozarjajo še, da se spletna zloraba otrok lahko nadaljuje z dejanskim spolnim odnosom, saj groomer prepriča otroka v to in ga tudi posname pri tem, nato pa ga izsiljuje.
Več opozoril o groomingu je na spletni strani Policije.
