Vodstvo mariborske občine se je ob pripravi proračunov za naslednji dve leti znova znašlo v razmerah, ki ne zagotavljajo možnosti razvojno naravnanega dokumenta, še več, ne zmorejo izpolniti niti vseh zakonsko določenih nalog. Župan Andrej Fištravec je vlado pozval k pravičnejši ureditvi, sicer bodo Mariborčani še naprej drugorazredni državljani.Skoraj dve uri so včeraj predstavniki posameznih občinskih uradov maloštevilnim mestnih svetnikom in medijem predstavljali razkorak med tistim, kar bi potrebovali za obvezne in neobvezne naloge, in tem, kar v realnosti dobijo za to od države. Fištravec je ob tem na premierja Mira Cerarja naslovil novo pismo in ga pozval, da se zavzame za uravnovešenje financiranja občin tako, da bo upoštevan socialni faktor, ki bo v praksi zagotovil enakost vseh državljanov.
“Mariborčani smo že več let drugorazredni državljani, stanje pa se poslabšuje iz leta v leto,” je dejal mariborski župan, ki je skupaj s sodelavci razložil, da skok stroškov zakonsko obveznih nalog iz leta 2011 do leta 2017 znaša že dobro petino oziroma več kot 14 milijonov evrov. Hkrati pa so prihodki iz dohodnine padli za več kot desetino oziroma za 5,5 milijona evrov.
Stanje 32 milijonskega primanjkljaja
Župan in direktor mestne uprave Simon Štrancar sta poudarila, da so s v Mariboru s tem prišli do stanja, ko se bo pokrivanje zakonsko določenih nalog iz dohodnine s 76 odstotkov v letu 2011, naslednje leto znižalo na manj kot 57 odstotkov. To pa bo pomenilo 32 milijonov evrov primanjkljaja.
Zaradi omenjenih težav morajo v mariborski občini za čim višjo raven izpolnjevanja zakonsko obveznih nalog odprodajati premoženje, izvajati notranje zadolževanje in celo dodatno najemati kredite za tekočo porabo. V Mariboru pa se ob tem srečujejo še z reševanjem socialne krize. Leta 2007 je bilo mesečno povprečno zdravstveno zavarovanih ljudi brez prejemkov 3685, letos že 4589, pa tudi ostala statistika kaže, da se stroški za socialno varstvo znatno zvišujejo.
“Na tem področju ne moremo zniževati financiranja zakonsko določenih obveznosti, enako velja na področju vzgoje in izobraževanja. To pomeni, da je razkorak med zakonsko določenimi nalogami in namenskim virom za pokrivanje teh stroškov, ki bo v letu 2017 predstavljal 43 odstotkov, toliko večji na vseh ostalih področjih,” je pojasnil Fištravec.
Zniževanje sredstev za investicije
V Mariboru so zato prisiljeni v zniževanje sredstev namenjenih za investicije in investicijsko vzdrževanje, predvsem v kanalizacijski sistem in vodovod. Slednje se kaže v dotrajanosti, tako da so prvič, odkar se izvajajo analize podtalnih voda, v mestu, pa tudi v širši regiji, ki se napaja iz njihovega vodovoda, priča slabšanju kakovosti vode.
Ob tem pa opominjajo, da Ljubljana v skladu z zakonom dodaten denar prejema tudi po zaslugi zakona o glavnem mestu, zato predlagajo, da država sprejme še zakon o glavnem mestu vzhodne kohezijske regije in tako Mariboru zagotovi potrebna sredstva. Če teh ne bo še v letošnjem letu, bi to za mesto pomenilo zlom socialnega stanja in ogrožanje že pridobljenih infrastrukturnih evropskih in slovenskih projektov.
V Mariboru ob tem za uravnovešenje in izenačenje z ostalimi slovenskimi občinami predlagajo še novo formulo izračuna primerne porabe, ki bi upoštevala socialni vidik in dejansko število prebivalcev, stalnih in začasnih. Po sedanji formuli so letos prejeli 47,7 milijona evrov, če bi sprejeli novo formulo, bi bili deležni dobrih 23 milijonov evrov več.
Aktualno stanje so že v ponedeljek predstavili tudi mariborskim poslancem in svetnikom, ki so po Fištravčevih besedah razumeli položaj mesta. Zaskrbljujoče stanje želijo predstaviti tudi vladi, od katere pričakujejo primerne rešitve, sicer bodo morali izvajanje zakonsko obveznih nalog še dodatno znižati.
VIR: lokalec.si
