Vse kaže, da bo že avgusta po zemeljski orbiti zakrožil prvi slovenski satelit. Satelit se imenuje TRISAT in je plod domačega znanja, saj so ga v celoti razvili na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, skupaj s podjetjem Skylabs.
Podjetje Skylabs je za satelit razvilo posebno infrardečo kamero, ki lahko žarišče požara locira tudi skozi dimno zaveso ali oljni madež na oceanu ter nečistočo zraka v višjih plasteh, kar je zanimivo predvsem letalski industriji. Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko so tako prepričani, da TRISAT predstavlja pomemben korak internacionalizacije slovenske vesoljske industrije z ovrednotenjem njene tehnologije, promocijo vesoljskega inženirstva in spodbujanja mednarodnega sodelovanja. Inovativna minimizacija sistemov in tehnološka demonstracija TRISAT misije bo po njihovem zagotovila kompetenco trga za slovenske vesoljske proizvode. Po standardih Evropske vesoljske agencije (ESA) velja TRISAT za nano satelit. Kljub temu njegov tehnološki vidik potrjuje koncept minimizacije tehnologije z zadovoljivim aplikativnim rezultatom v obliki multi-spektralnega slikanja zemeljskega površja v kratkovalovnem področju. Tako so na univerzi za komercialno dejavnost identificirali tri potencialne uporabnike pridobljenih podatkov oddaljenega opazovanja: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS, Agencijo RS za okolje in Zavarovalnico Sava. Končni cilj projekta je namreč postati ponudnik celostnih storitev pri satelitskem opazovanju in raziskovanju vesolja od izdelave, izstrelitve in utirjenja satelita v orbito do vzdrževanja in zagotavljanja komunikacij. Minituariuzirana tehnologija na krovu satelita TRISAT je pomembna za različne programe Evropske vesoljske agencije, ki se ukvarjajo z oddaljenim opazovanjem zemeljskega površja in telekomunikacijami. Misijo vodi ekipa OBDH (On-Board Data Handling), ki je nastala v času sodelovanja z Evropsko vesoljsko agencijo pri misiji ESMO (European student Moon Orbiter).
Dragocene in zahtevne izkušnje
Ekipo sestavljajo študenti različnih študijskih smeri, ki bodo v sklopu misije dobili edinstveno priložnost, da si pridobijo dragocene in zahtevne izkušnje na področju vesoljskih tehnologij. Znižanje vstopnega nivoja vesoljskega raziskovanja in tehnologij bo pripomoglo univerzi, da v prihodnje izvede še več različnih vesoljskih misij in s tem prenese pridobljeno znanje na nove generacije študentov. TRISAT je izobraževalna vesoljska misija Univerze v Mariboru, ki cilja na medsebojno sodelovanje med slovenskimi univerzitetnimi študenti in slovensko vesoljsko industrijo, pri tem pa temelji na prenosu znanja in tehnologij med univerzitetnim in gospodarskim okoljem z vzpodbujanjem vzajemnega sodelovanja.
Zahtevne preizkušnje
Satelit je moral do zdaj prestati številne teste, ki jih zapoveduje Evropska vesoljska agencija. Na spletni strani Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko je zaslediti, da so že leta 2017 opravili podrobno celovito termalno simulacijo satelita TRISAT v referenčni orbiti višine 600 km. Pri tem so upoštevali vse tri glavne zunanje izvire toplote (toplotno sevanje sonca, odbita sončna svetloba od zemljine površine in infrardeče sevanje zemlje), prav tako so upoštevali vse notranje izvore toplote zaradi porab podsistemov. Za potrebe termalne simulacije pa so uporabili poenostavljen 3D model TRISAT satelita. Rezultati termalne simulacije so potrdili, da je satelit TRISAT termalno pravilno dimenzioniran z vidika vseh obratovalnih pogojev. Pomeni, da se v vročem scenariju se temperature nobenega podsistema ne povzpe na 60°C. V hladnem scenariju temperatura nikjer ne pade pod 20°C. V obeh scenarijih so vsi podsistemi znotraj njihovih termalnih mej.
Junija 2017 so na fakulteti nato testirali UHF/VHF anteno, ki je niso izdelali sami, zato so morali preveriti mehanizem sprožitve antene, ki je svojo nalogo uspešno opravil. Prav tako so satelit morali testirati z radiacijo. Testiranje pretokovnih zaščit je bilo opravljeno na inštitutu Paul Scherer Institute in sicer na njihovem Proton Irradiation Facility, kjer so pretokovne zaščite izpostavili protonom z energijo 225 MeV. Po pregledu rezultatov so odkrili, da se na komponentah pretokovnih zaščit niso pojavili posamezni sevalni dogodki – test je bil uspešen. Tako so potrdili, da je rešitev pretokovne zaščite primerna za uporabo z vidika ustrezne odpornosti na vplive ionizirajočega sevanja.
Projekt je težak 1.500.000 eurov. Podatki pridobljeni v času misije bodo hranjeni na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in se uporabljali za akademske in raziskovalne namene, prav tako pa bodo dostopni potencialnim uporabnikom.
