V kliničnem centru v Ljubljani je 4. maja 1980 umrl dosmrtni predsednik nekdanje Jugoslavije Josip Broz Tito. Pokopali so ga štiri dni kasneje v Beogradu. Njegova smrt je številne prebivalce takratne Jugoslavije, tudi v Sloveniji, pahnila v globoko žalost. Hkrati pa so se že pojavile prve skrbi glede prihodnosti države.
Tita so že v začetku leta 1980 sprejeli v ljubljanski klinični center, kjer so mu morali kasneje zaradi zamašenih žil amputirati levo nogo. A kljub temu je 4. maja umrl. Star je bil skoraj 88 let.
Pogreba, ki so ga 8. maja pripravili med sedemdnevnim državnim žalovanjem, se je glede na uradne podatke udeležilo 209 delegacij iz 127 držav, štirje kralji, pet princev, šest predsednikov parlamenta, 31 predsednikov držav, 22 predsednikov vlad in 47 zunanjih ministrov. Titov pogreb še vedno velja za enega največjih pogrebov kakega voditelja v zgodovini.
Tita so pokopali v Hiši cvetja na beograjskem Dedinju. Njegov grob je postal svojevrstna turistična atrakcija, ki ga je doslej obiskalo več kot 20 milijonov ljudi.
Leta 2013 so poleg njega pokopali tudi njegovo zadnjo soprogo Jovanko, od njega mlajšo 32 let. Tito je bil pred njo večkrat poročen, med drugim z Mariborčanko judovskih korenin, 22 let mlajšo Herto Haas, s katero sta se uradno ločila po drugi svetovni vojni.
Josip Broz se je rodil v Kumrovcu Hrvatu Franju Brozu in Slovenki Mariji Javoršek maja 1892. Obstaja več datumov njegovega rojstva, na koncu pa je uradno obveljal 25. maj. Tako je bilo zapisano v času, ko je služil avstro-ogrsko vojsko.
Po drugi svetovni vojni se je datum Titovega rojstva v skladu s gradnjo kulta osebnosti praznoval kot dan mladosti. Z njim je bila povezana tudi štafeta mladosti, med katero so več kot štiri desetletja po celotni državi mladinci prenašali štafetno palico in jo Titu izročili na končni slovesnosti v Beogradu.
Tito in njegova politična zapuščina še vedno razdvajata. Jugoslavija na čelu s Titom je v mednarodnem prostoru uživala določen ugled, tudi zaradi Gibanja neuvrščenih, katerega pobudnik je bil poleg tedanjih predsednikov Egipta, Gane, Indije in Indonezije, prav Tito.
Predvsem po zaslugi finančnih kreditov zahodnih držav je za prebivalce tedanje Jugoslavije veljajo, da imajo za razliko od drugih komunističnih držav tudi relativno visok življenjski standard in svobodo pri potovanjih v tujino. V “zlatih časih socializma” so bila večini lahko dostopna delovna mesta, na voljo so bila stanovanja, brezplačno šolstvo in zdravstveni sistem.
Po drugi strani je dejstvo, da je bil Tito več desetletij na čelu nedemokratičnega režima, ki je posameznikom, predvsem političnim nasprotnikom in kritikom, kršil temeljne človekove pravice in svoboščine. V njegovem obdobju so nastala posebna taborišča in zapori, kot je bil hrvaški Goli otok. Pripisuje se mu odgovornost za številne smrti, tudi za povojne poboje.
Ob obletnici Titove smrti bodo v Vodnikovi domačiji v Ljubljani odprli virtualno 3D razstavo z naslovom Tito in tisk, od ikone do kulta. Kustos Muzeja tiska Ali Žerdin je iz zbirke starih časopisov izbrskal tiste, ki pripovedujejo o Josipu Brozu Titu, njegovem boju, prevzemu oblasti, vladavini in smrti.
Vir: Lokalec.si
