Računsko sodišče je od ministrstva za infrastrukturo zahtevalo pojasnila glede načrtovanega prenosa upravljanja mariborskega letališča na državno Družbo za upravljanje investicij (DRI), do katerega naj bi prišlo sredi tega meseca, potem ko se s kitajskim kapitalom podprti družbi Aerodrom Maribor izteče polletni odpovedni rok.
O poizvedovanju s strani revizorjev računskega sodišča poročata časnik Večer in Pop TV, ministrstvo Alenke Bratušek pa jim morajo pojasnila posredovati najpozneje v osmih dneh.
Kot piše Večer, je iz dokumenta, s katerim razpolagajo razvidno, da morajo med drugim pojasniti razloge za prekinitev sodelovanja s sedanjim najemnikom, še posebej pa “in-house” pogodbeni model ter pravice in obveznosti obeh partnerjev glede premičnega in nepremičnega premoženja letališča.
Ministrstvo mora dokazati, da DRI izpolnjuje pogoje, ki jih za omenjeno pogodbo narekuje zakon o javnem naročanju, računsko sodišče pa pričakuje tudi predložitev dokazila o opravljenem pravnem pregledu stvarnega premoženja. Ker ministrstvo načrtuje porabo javnih sredstev za obratovanje letališča, zahtevajo še pravne podlage za financiranje s strani ministrstva.
Računsko sodišče zanima tudi resničnost navedb o tem, da bi bilo treba Bruslju vrniti več kot deset milijonov evrov evropskega denarja, ki so ga pred nekaj leti črpali za gradnjo novega potniškega terminala, če letališče ne bi obratovalo. Od ministrstva pa naj bi po navedbah časnika pričakovali tudi pojasnila okoli poslovnega odnosa s podjetjem Aerodrom Maribor in njihovega lastništva dela nepremičnin okoli letališča.
Zahtevo za pojasnila je za Pop TV potrdil tako predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel kot infrastrukturno ministrstvo. Vesel je pojasnil, da so se tako odločili, da so se po njihovih informacijah izkazale nekatere težave pri sklepanju osnovne pogodbe upravljanja mariborskega letališča, zaradi česar so se odločili od pristojnega ministrstva zahtevati dokumentacijo, s katero jim bodo pojasnili na kakšen način nameravajo z letališčem upravljati v prihodnje.
Na ministrstvu so za Večer na vprašanje, ali bi pri izbiri DRI lahko šlo za privilegiranje enega, sicer državnega, podjetja kot najustreznejšega ali celo za nedovoljeno državno pomoč, odgovorili, da se jim je ta izbira v tem trenutku zdela najprimernejša za izvedbo začasne rešitve, ki hkrati pomeni edino možnost za nadaljnje obratovanje letališča.
“Pri iskanju rešitve ves čas sodelujemo z ministrstvom za finance ter službo vlade za zakonodajo. DRI je družba v stoodstotni državni lasti in je bila v tem kontekstu izbrana po in-house metodi. Elementov podelitve nedovoljene državne pomoči nismo zaznali,” so pojasnili na ministrstvu in dodali, da gre za začasno pogodbo, saj nameravajo jeseni začeti postopek za oddajo koncesije za upravljanje letališča.
Kaj se bo dejansko zgodilo z mariborskim letališčem in ali bo ta moral celo zapreti svoja vrata, pa bo znano kmalu. Obratovalno dovoljenje sedanjemu najemniku se namreč izteče 18. julija, DRI pa je na agencijo za civilno letalstvo vlogo za pridobitev obratovalnega dovoljenja oddal šele ta torek.
Na omenjeni agenciji so potrdili, da so vlogo prejeli, v času postopka pa ne komentirajo posameznih vlog. “Ko bodo izpolnjeni vsi zakonski pogoji, bo agencija izdala obratovalno dovoljenje,” so povedali za Večer, ki dodaja neuradne informacije, da naj bi vpregli vse kadrovske sile, da bi obratovalno dovoljenje izdali do 18. julija, ko naj bi se 24 zaposlenih, ki so dali odpovedi v družbi Aerodrom Maribor, prezaposlilo v DRI.
Vir: Lokalec.si
Letalisce ni potrebno, predstavlja nepotrebne stroske in zapravljivost: zapreti in razgraditi.